Varnostni sistem Slovenije (izbirni) P2

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
 Podiplomski Pravo 2. stopnje  1/2  1/2

Vrsta predmeta*

Izbirni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 30  6

Nosilec predmeta

Prof. dr. Andrej Anžič

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.

Vsebina

I. Varnostna teorija in varnostni sistemi
1. Varnost kot družbeni fenomen in vrednota
1.1. Opredelitev pojma varnost.
1.2. Etimologija in terminološke divergence.
1.3. Metodološki pristopi pri definiranju trajna varnost.

2. Sistemski pristop k varnosti.
2.1. Trinivojski pristop k konceptu varnosti: varnost posameznika, družbe in globalne skupnosti.
2.2. Problemi in varnostne dileme pri konceptu varnosti.
2.3. Določitev varnosti kot predmeta in problema znanstvenega proučevanja.

3. Varnost v sodobni demokratični družbi
3.1. Varnost in moč.
3.2. Svoboda in varnost.
3.3. Varovanje, kršitev in ogrožanje človekovih pravic.
3.4. Država kot nosilec varnostne funkcije.
3.5. Subjekti varnosti v ožjem in širšem smislu.
3.6. Varnostna teorija in sistemi.
3.7. Doktrinalna in pravna izhodišča nacionalne varnosti.
3.8. Nacionalni varnosti sistem.

4. Ocenjevanje varnostnih razmer v sodobni družbi
4.1. Viri ogrožanja.
4.2. Ravnovesje med tveganjem in nadzorom.
4.3. Tveganje in upravljanje v odnosu do teorije verjetnosti.

5. Civilno – varnostna razmerja
5.1. Podsistemi varnostnega sistema: notranja varnost, zunanja varnost, varnost okolja.
5.2. Oblike nadzora nad varnostnimi in obveščevalno-varnostnimi službami.
5.3. Ravnovesje med zakonitostjo dela in učinkovitostjo obveščevalno varnostnih služb.
5.4. Politizacija policije in policizacija družbe.

II. Varnostni sistem Republike Slovenije

1. Doktrinalna in normativno-pravna izhodišča
2. Policija pri sistemskem zagotavljanju varnosti.
3. Prikriti policijski ukrepi ter poti in stranpoti nadzora nad njihovim izvajanjem.

III. Slovenija in evropske varnostne integracije

1. Globalna ali mednarodna varnost.
2. Varnostna soodvisnost nacionalne varnosti.
3. Globalni varnostni izzivi: mednarodni terorizem, trgovina z ljudmi, orožjem in mamili.
4. Ilegalne migracije kot humanitarni, socialni, pravni in tudi varnostni problem.
5. Pomen Interpola in Evropola, varnostne službe NATO, človekovne pravice ter pomen nacionalnega in evropskega pravnega reda za legalno in etično ravnanje policije.

Študentje spoznajo dejstvo, da je varnost neizbežna sestavina sodobnih družbenih odnosov, ki pomembno ali celo usodno vpliva na razvoj in obstoj posameznika, skupin ter družbe, kakor tudi na vse njihove duhovne in materialne vrednote. Zavestno prizadevanje za vzpostavitev stanja varnosti je civilizacijska in kulturna kategorija, ki zajema vse vidike varnosti.

Spoznajo tudi nekatere značilnosti, ki so preprečevale, da bi se v preteklosti koncept varnosti hitreje uveljavil: koncept varnosti se je prepletal s konceptom moči, (čeprav postane moč bistvo varnosti le v ekstremnih in konfliktnih razmerah); strateške študije so zamenjale koncept varnosti; nejasen koncept varnosti ustreza političnim elitam pri uveljavljanju njihovih parcialnih interesov tudi tako, da se sklicujejo na potrebe nacionalne varnosti.

Študentje dojamejo nujnost trinivojskega pristopa h konceptu varnosti: varnost posameznika, varnost skupine in družbe ter varnost mednarodnega sistema. Pri tem se seznanijo tudi s protislovji in dilemami pri uveljavljanju teoretičnih modelov v praksi.

Pridobijo pa tudi sposobnost zaznave in razpoznave različnih virov ogrožanja in možnost oblikovanja koncepta sistemske zaščite. Seznanijo se z bistvenimi sestavinami civilno-varnostnih razmerij sodobne družbe. Z obravnavanimi vsebinami študentje razvijajo sposobnost presoje varnosti kot vrednote, ki ima različne pomene, razsežnosti in posledice.

Temeljni literatura in viri:

 

– ANŽIČ, A. (1996): Vloga varnostnih služb v sodobnih parlamentarnih sistemih – ČZP Enotnost, Ljubljana.
– ANŽIČ, A. (1997): Varnostni sistem Republike Slovenije, ČZ Uradni list, Ljubljana.
– ANŽIČ, A. (1996 uredil): Zbornik strokovno-znanstvenih razprav. Posvet – Posebne operativne metode in sredstva, Visoka policijsko varnostna šola, Ljubljana.
– ANŽIČ, A. (uredil 1998): strokovni posvet o predlogu zakona o SOVI, Zbornik razprav in referatov, VPVŠ-SOVA, Ljubljana.
– ANŽIČ, A. (2002): Mednarodni terorizem – varnostni izziv in dileme; Teorija in praksa, št. 3, FDV Ljubljana.
– MEŠKO, M. (uredil 2000): Corruption in Central and Eastern Europe at the Turn of Millenium, Božnar & Partners, Open Society Institute – Slovenija.
– PAGON, M. (uredil 1998): Policing in Central and Eastern Europe: Organizational Managerial and Human Resource Aspects; College of Police and Security Studies Ljubljana.
– GRIZOLD, A. in drugi (1999): Suvremeni sistemi nacionalne sigurnosti; Fakultet političkih znanosti. Hrvatska udruga za medžunarodne studije, Zagreb.
– ANŽIČ, A. (1993, 1994, 1995, 1996, 1997): Zborniki strokovno znanstvenih razprav VPVŠ, Ljubljana; izbrani referati.
– BUČAR France (1981): Upravljanje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
– BUČAR France (1997): Varnost kot dobrina; V: Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in perspektivne; zbornik posveta, (ur. Anžič), Ljubljana.
– BUZAN Barry: People States and Fear The National Security, Problem in International Relations; Whatsheaf Book, Sussex, Brightoh.
– NORGAN J. in TAYLOR, M. (2001): The Making of a Terrorist; Jane’s Intelligence Review, December 2001.
– Izbrane teme in referati iz revij in publikacij: Jane’s Intelligence Review, Teorija in praksa, Javna uprava, Revija za Kriminalistiko in Kriminologijo, Zbornik referatov; Politološki dnevi, Revija za varstvoslovje.

Cilji in kompetence:

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Načini ocenjevanja:

 

Reference nosilca:

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/varno