Ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
 Podiplomski magistrski pravo  2  1

Vrsta predmeta*

Obvezni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 40  8

Nosilec predmeta

prof. dr. Arne M. Mavčič

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.

Vsebina

I. Ustavna ureditev človekovih pravic

1. Sistemi ureditev
2. Vrste pravic (individualne in kolektivne pravice, državljanske in politične pravice, ekonomske, socialne in kulturne pravice).
3. Zgodovinski razvoj ustavnosti (ideja konstitucionalizma, elementi konstitucionalizma, klasični sistemi konstitucionalizma)

II. Ustavnosodna presoja ustavnosti (judicial and constitutional review), sistemi in modeli.

1. Pojem in razvoj presoje ustavnosti (pojem presoje ustavnosti, razvoj presoje ustavnosti v svetu, opredelitev ustavnega sodstva, pomen sodne presoje ustavnosti, primerjalna ureditev ustavnega sodstva)
2. Sistemi presoje ustavnosti (zunajsodni in sodni sistem, modeli presoje, ameriški model, evropski model, mešani model, francoski model, New Commonwealth model, drugi modeli presoje, sistemi brez sodne presoje ustavnosti)
3. Oblike presoje ustavnosti (preventivna in represivna presoja, konkretna in abstraktna presoja, vrste in pravna narava ustavnosodnih odločitev, federalizem in ustavno sodstvo
4. Mednarodne asociacije organov sodne presoje ustavnosti

III.

1. Varstvo človekovih pravic
2. Nacionalno varstvo. Formalno varstvo (redno sodstvo, posebno sodstvo, ustavno sodstvo). Neformalno varstvo (ombudsman, druge oblike varstva, nevladne organizacije itd.)
3. Mednarodno varstvo. Univerzalno varstvo (Organizacija združenih narodov). Regionalno varstvo (Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska unija Deklaracija 2000; Interameriško sodišče za človekove pravice; Afriško sodišče za človekove pravice; Mednarodno sodišče za človekove pravice po Daytonskem sporazumu (BiH)
4. Uporaba načel mednarodnega varstva v okviru nacionalnega varstva

IV.

1. Ustavnosodna presoja in njene metodološke značilnosti
2. Značilnosti ameriške ustavnosodne presoje
3. Evropska ustavnosodna presoja
4. Temeljne značilnosti postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice 5. Evropska konvencija o človekovih pravicah kot del slovenskega ustavnega oz. pravnega sistema
5. Temeljna načela postopka pred Ustavnim sodiščem Slovenije
6. Merila in načela ustavnosodne presoje v Sloveniji (načelo sorazmernosti, nove tehnike in metode)

V.

1. Ustavnopravna izhodišča za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
2. Tipologija ustavnih pravic in svoboščin 3. Kršitev pravic, poprava krivic in rehabilitacija

VI.

1. Pravna država (Splošno ustavno načelo sorazmernosti. Prepoved povratne veljave zakonov. Varstvo zaupanja v pravo – Poseg v pridobljene pravice Zapoved pravne varnosti in jasnosti (določnosti) pravnih norm)
2. Usklajenost abstraktnih pravnih aktov.
3. Vezanost uprave na Ustavo in zakon.
4. Dolžnost obrazložitve konkretnega pravnega akta – Vsebina in obseg obrazložitve.
5. Objava zakonov in drugih predpisov (Neobjavljeni predpisi. Prepoved tajne zakonodaje. Uporaba predpisov, ki so prenehali veljati)

VII.

MATERIALNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC – POSAMEZNE PRAVICE V SLOVENSKEM (NACIONALNEM) OKOLJU IN V OKOLJU EVROPSKE KONVENCIJE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH)

1. Temeljno o pojmu »človekove pravice« Človekove pravice v nacionalnem in mednarodnem pravu; pojmovanja- človekove pravice, človekove svoboščine; »človekove pravice« (Menschenrechte), ustavne pravice (Grundrechte), državljanske pravice (Civil Rights), osebnostne pravice (Persönlichkeitsrechte), temeljne svoboščine (Basic Freedoms, Grundfreiheiten); osnovna delitev človekovih pravic; Status positivus, status negativus (Jellinek); generacije človekovih pravic
2. Zgodovinski in filozofski razvoj človekovih pravic
2.1. Religija in izvor človekovih pravic – tradicionalne azijske kulture, Mahayana Budizem – Ratnagotryibhāga I, vv. 69-7: Opis Bodisatve; Biblija: Deset zapovedi; Koran: Sūrah 12:168-242
2.2. Od naravnega prava do utititarizma
2.3. Temeljni zgodovinski dokumenti
2.4. Moderne teorije človekovih pravic – »revidirane« naturalistične teorije (Finnis); teorije, ki temeljijo na distributivni pravičnosti (Rawls); teorije, ki temeljijo na avtonomnosti (Gewirth); teorije, ki temeljijo na svobodi (Nozick); teorije, ki temeljijo na enakosti – egalitarizem (Dworkin)
3. Mednarodnopravni temelji človekovih pravic
3.1. Univerzalni dokumenti:
3.1.1. Splošna deklaracija o človekovih pravicah
3.1.2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah
3.1.3. Mednarodni pakt o socialnih in ekonomskih pravicah
3.1.4. Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida
3.1.5. Konvencija o ukinitvi vseh oblik rasne diskriminacije
3.1.6. Konvencija o ukinitvi vseh oblik diskriminacije proti ženskam
3.1.7. Konvencija proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
3.1.8.Dunajska deklaracija
3.1.9. Pekinška deklaracija
3.1.10.Konvencija OZN o pravicah otrok
3.2. Regionalni dokumenti:
3.2.1. Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah
3.2.2. Evropska socialna listina
3.2.3. Ameriška konvencija o človekovih pravicah
3.2.4. Afriška Listina o človekovih pravicah
3.3. Načini implementacije mednarodnih pogodb o človekovih pravicah
3.3.1. Načelo pacta sund servanda in človekove pravice
3.3.2. Adopcija ali transformacija mednarodnega v notranje pravo
3.3.3. Omejitev suverenosti države
3.3.4.Človek kot posebni subjekt mednarodnega prava
4. Posamezne človekove pravice
4.1. Pravice prve generacije:
4.1.1. Pravica do življenja (smrtna kazen; Konvencija o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja z uporabo biologije in medicine; Konvencija o prepovedi genocida; Statut stalnega mednarodnega kazenskega sodišča)
4.1.2.Pravica do psihične in fizične integritete – prepoved mučenja, prepoved suženjstva in prisilnega dela (aktualni problemi »novodobnega suženjstva«, trafficking, prepoved trgovanja s človeškimi organi; Evropska konvencija o preprečevanju mučenja; mednarodno kazensko pravo)
4.1.3.Pravica do svobode in varnosti (izbrana praksa ESČP in Ustavnega sodišča RS)
4.1.4.Pravica do poštenega sojenja (analiza možnosti za preprečevanje »sindroma 6. člena«)
4.1.5.Svoboda mišljenja, vesti in vere (primerjalnopravni vidiki, poudarek na omejitvah – 2. odst. 9. člena EKČP)
4.1.6.Svoboda govora, svoboda gibanja, svoboda združevanja (primerjalnopravni vidiki, poudarek na omejitvah – 2. odst. 10. člena EKČP)
4.1.7.Pravica do zasebnosti in pravice družine (aktualna problematika, varstvo osebnih podatkov; novejši trendi osebnostnega in družinskega prava)
4.1.8.Prepoved diskriminacije (izbrana praksa ESČP)
4.1.9.Pravica do zasebne lastnine (aktualna problematika)
4.2. Pravice druge generacije (izbrana poglavja, poudarek na kulturnih pravicah)
4.3. Pravice tretje generacije (izbrana poglavja, poudarek pravicah narodnih manjšin – case study: slovenska manjšina v Italiji in Avstriji)
5. Mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice v oboroženih spopadih (izbrana poglavja s poudarkom na Ženevskih konvencijah in dodatnih protokolih ter Statutu stalnega mednarodnega kazenskega sodišča)

6. Mednarodni postopki za varstvo pravic človeka (formalni del)
6.1. Nadzor v okviru sistema OZN
6.1.1.Odbor za človekove pravice
6.1.2.Komisija za človekove pravice (postopka »1235« in »1305«)
6.1.3.Odbor za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije – Odbor proti mučenju – Komisija o statusu žensk – Možnosti po posameznih konvencijah – Postopek država v. država, možnosti pritožb posameznika in skupin – Druga mednarodna telesa
6.2. Postopki na regionalni ravni
6.2.1. Postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice – 11. Protokol – Interna pravila Sodišča – Postopki na podlagi Evropske socialne listine 6.2.2. Nadzorni mehanizem OVSE
7. Odprti problemi mednarodnega prava človekovih pravic – Aktualna problematika mednarodnega prava človekovih pravic (case studies) – Pravice tretje generacije – Globalizacija in človekove pravice – »Post 11.septembrski« trendi človekovih pravic

Temeljni literatura in viri:

TEMELJNA LITERATURA:

  • Dokumenti človekovih pravic z uvodnimi pojasnili; Amnesty International Slovenije, Ljubljana 2002
  • Mavčič, Arne, Dostop posameznika do sodne presoje ustavnosti in zakonitosti, www.concourts.net – Lectures; Dostop posameznika do sodne presoje ustavnosti in zakonitosti. Dignitas (Ljubl.), 2010, [Št.] 45/46, str. 91-107. [COBISS.SI-ID 393215]
  • Mavčič, Arne, Zakon o Ustavnem sodišču s pojasnili, Nova revija, Ljubljana, 2000
  • Mavčič, Arne, Primerjalno ustavno pravo-pravo človekovih pravic, Pasadena Ljubljana, 2002
  • Mavčič, Arne, spletna stran: www.concourts.net
  • Človekove pravice – Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del (univerzalni dokumenti), Ljubljana 1995
  • Človekove pravice-Zbirka mednarodnih dokumentov II. del, Ljubljana 1996
  • Šturm, Lovro (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, FDŠ, Ljubljana 2002 in 2011 (izbrana poglavja)
  • Lampe, Rok, Pravo človekovih pravic, Uradni list RS, Ljubljana 2010

Internetni viri:

  • Spletne strani nosilca predmeta: www.concourts.net
  • Spletne strani Komisije Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije): www.venice.coe.int
  • Spletne strani ustavnega sodišča Slovenije: www.us-rs.si
  • Spletne strani Evropskega sodišča za človekove pravice: www.echr.coe.int/ ali http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/search.asp?skin=hudoc-en
  • Spletne strani OZN: www.un.org
  • Spletne strani ustav sveta: http://www.servat.unibe.ch/icl/
  • Bulletin on Constitutional Case – Law, Secretariat of the Venice Commision (Council of europe, Strasbourg), ki pa bi ga lahko nadomestili s povezavo, ki je sedaj brezplačna:  http://www.codices.coe.int/NXT/gateway.dll?f=templates&fn=default.htm
  • Reports of fundamental Rights (Fundamental Rights series), European Communities, 2004, 2005, 2003, kar je sedaj brezplačno dosegljivo tudi na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/files/networkcommentaryfinal_en.pdf

Cilji in kompetence:

Študent bo sposoben poiskati, razumeti in uporabiti temeljna znanja s področja ustavnega prava Republike Slovenije.

Predvideni študijski rezultati:

Predmet omogoča študentom širše in poglobljeno znanje o sistemih in varstvu človekovih pravic v svetu. Gre za kombinacijo nacionalnega in primerjalnega prava človekovih pravic. Kot nadgradnja (nacionalnega) ustavnega prava primerjalna metoda seznanja študente z ureditvami drugih držav, po posameznih svetovnih območjih in karakterističnih tipih sistemov oziroma ustav. S procesom globalizacije in razvojem komunikacij namreč postaja primerjalni pristop condicio sine qua non sodobnega pravnega strokovnjaka.

Študenti se seznanijo s formalnimi in neformalnimi oblikami varstva človekovih pravic. Posebej se obravnava ustavnosodno varstvo, izhajajoče iz obstoječih modelov sodne presoje ustavnosti.

Temelji prava človekovih pravic se izražajo v nacionalnih ustavnih normah in načelih. Razen tega mednarodno pravo človekovih pravic ter – v Evropi – pravo Sveta Evrope in pravo Evropske unije, močno vplivajo na nacionalno ustavno pravo. Čeprav »tradicionalni« sistemi kot so ZDA, Kanada, Francija in Nemčija lahko na prvi pogled služijo kot nekakšni vzorci pri iskanju sistemskih rešitev, pa novejšega ustavnega razvoja v državah nove demokracije pri celovitem prikazu obravnavanega področja ni mogoče prezreti.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.

Načini ocenjevanja:

Ocenjuje se pisni izpit.
Pisni izpit 70%
Naloge 30%

Reference nosilca:

Prof. dr. Arne Marjan Mavčič je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1970.  Po končanem študiju na ljubljanski in zagrebški Pravni fakulteti je doktoriral leta 1979. Od leta 1970 do 1973 je bil pravni svetovalec v tedanjem slovenskem parlamentu, od leta 1974 do 1977 predstojnik Mednarodnega oddelka tedanje Republiške zdravstvene skupnosti. Od leta 1978 do 2002 je bil predstojnik Pravnega infomacijskega centra Ustavnega sodišča Republike Slovenije, po letu 2002 pa je na istem sodišču predstojnik Službe za analize in mednarodno sodelovanje. Je višji znanstveni svetnik Pravne fakultete ljubljanske univeze in docent za področje pravnih znanosti ter predava na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Deluje kot oficir za zvezo za Slovenijo pri Beneški komisiji Sveta Evrope in pri Frankofonski zvezi ustavnih sodišč, kot ekspert EU in Sveta Evrope za področje ustavnega sodstva in človekovih pravic, zastopa Slovenijo v Mreži EU neodvisnih ekspertov za človekove pravice, deluje kot član Mednarodne zveze za ustavno pravo, Mednarodne zveze pravnikov itd. Kot Fulbrightov štipendist je dalj časa predaval v ZDA, sicer pa stalno predava na seminarjih, konferencah in delavnicah v številnih evropskih in zunajevropskih državah. Njegova bibliografija zajema več kot 200 enot knjig, člankov in drugih strokovnih del v slovenskem in v tujih jezikih, predvsem s področja primerjalnega ustavnega prava, ustavnega sodstva in človekovih pravic.

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/ustav