Primerjalno ustavno pravo (izbirni)

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
 Podiplomski magistrski Pravo  1/2  1/2

Vrsta predmeta

Izbirni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 30  6

Nosilec predmeta

prof. dr. Arne M. Mavčič

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.

Vsebina

Predmet omogoča študentom širše in poglobljeno znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu. Gre za kombinacijo nacionalnega in primerjalnega prava. Kot nadgradnja študija o nacionalnem ustavnem oziroma pravnem sistemu primerjalna metoda seznanja študente z ureditvami drugih držav, izhajajoč iz posebnosti po posameznih svetovnih regijah in upoštevajoč značilne tipe pravnih oziroma ustavnih sistemov.

I. SPLOŠNO

1. Splošna predstavitev primerjalnega ustavnega prava – Zgodovinsko poreklo ustav – Zgodovinski razvoj ustavnosti – Materialni pojem ustavnosti – Socialno ekonomski vzroki nastajanja pisanih ustav
2. Posamezne skupine ustav – Zgodovinska razvrstitev – Geografska razvrstitev
3. Temeljne značilnosti nekaterih ustav – ZDA – Velika Britanija – Nemčija – Švica – Nove demokracije – Afrika – Azija – Srednja in Južna Amerika – Avstralija
4. Geografsko poreklo ustav
5. Pristopi (metode) k proučevanju ustav – Pravni pristop – Sociološki pristop
6. Vrste ustav – Pisane in nepisane ustave – Pisane in dokumentarne ustave – Kodificirane in nekodificirane ustave – Čvrste in gibke ustave – Kompleksno gledanje na ustavo – Kršitve ustave, ustavne tranzicije, prevzemanje ustavnih besedil kot vzorcev in – ransplantacije ustav – Ustavni trenutki in tranzicija – Ustavne utrditve, sodišča in demokracija

II. PRIMERJAVA NACIONALNIH UREDITEV

1. Nacionalna ustavna ureditev in njene sestavine
2. Posebnosti posameznih tipov ustavnih ureditev
3. Ustava v materialnem smislu
4. Ustava v formalnem smislu
5. Odstopanje od elementov ustave v formalnem smislu
6. Viri ustavnega prava
6.1. Mednarodne pogodbe
6.2. Ustava
6.3. Zakonodaja
6.4. Sodna praksa
6.5. Običajno pravo
6.6. Nepisano pravo
6.7. Splošna pravna načela

III . SODNA PRESOJA USTAVNOSTI

1. Razvoj sodne presoje ustavnosti
2. Sodobni sistemi sodne presoje ustavnosti
2.1. Sistemi z difuzno sodno presojo ustavnosti
2.2. Sistemi s koncentrirano sodno presojo ustavnosti
2.3. Druge oblike sodne presoje ustavnosti
2.4. Sistemi s sodno presojo ustavnosti posebne narave

IV. PRIMERJALNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC

1. Ustavna ureditev človekovih pravic
1.1. Sistemi ureditev
1. 2. Vrste pravic
1.2.1. Individualne in kolektivne pravice
1.2.2. Državljanske in politične pravice
1.2.3. Ekonomske, socialne in kulturne pravice
2. Varstvo človekovih pravic
2.1. Nacionalno varstvo
2.1.1. Formalno varstvo
2.1.1.1.Redno sodstvo
2.1.1.2. Posebno sodstvo
2.1.1.3. Ustavno sodstvo
2.1.2. Neformalno varstvo
2.1.2.1. Ombudsman
2.1.2.2. Druge oblike varstva (nevladne organizacije itd.)
2.2. Mednarodno varstvo
2.2.1.Univerzalno varstvo
2.2.2.Organizacija združenih narodov
2.2.3. Regionalno varstvo
2.2.3.1. Evropsko sodišče za človekove pravice
2.2.3.2. Interameriško sodišče za človekove pravice
2.2.3.4. Afriško sodišče za človekove pravice
2.2.3.5. Mednarodno sodišče za človekove pravice po Daytonskem sporazumu (BiH) Uporaba načel mednarodnega varstva v okviru nacionalnega varstva
2.4. Posamezne ustavne pravice in primerjalno ustavno pravo

V. POSEBNA VPRAŠANJA

1. Nadzorstvena funkcija parlamentov v evropski parlamentarni demokraciji
2. Obrambni in varnostni ukrepi v posamičnih državnih ureditvah
3. Človekove pravice – državljani in tujci
4. Odnos med državo in verskimi skupnostmi

VAJE: model ustave; vaje, pri katerih kandidati vstavljajo določbe »posvojene« ustave v ta model; primerjava modelov.

Temeljni literatura in viri:

OBVEZNE SPLETNE STRANI

  • Internet (www.us-rs.com ali www.us-rs.si z vsemi povezavami/links);
  • Internet (www.us-rs.com ali www.us-rs.si s tabelami: comparisons);
  • www.lib.Uchicago.edu/~llou/conlaw.html
  • CD-ROM (USRS, Venice Commission, A.C.C.P.U.F.)
  • Internetni projekti (ICL/Germany, Voronum/Armenia, Constitutional Finder/Jones-Richmond/USA)
  • ICL Wuerzburg: http://www.uni-wuerzburg.de/law/index.html:

OBVEZNA LITERATURA

  • CONSTITUTIONAL law in Slovenia / Arne Mavčič … [et al.]. – Alphen aan den Rijn : Kluwer Law International, cop. 2012. – 378 str. ISBN 978-90-411-4635-9
  • Mavčič, Arne, Primerjalno ustavno pravo-pravo človekovih pravic, Pasadena Ljubljana, 2002. Za nakup kateregakoli fakultetnega učbenika, prejmete v knjižnici en izvod Primerjalnega ustavnega prava zastonj!
  • Mavčič, The Constitutional Review, izd. 2013: http://www.amazon.com/The-Constitutional-Review-Second-Edition/dp/1600421938

Neobvezna literatura:

  • Hans Kelsen: Čista teorija prava, slovenski prevod. Ljubljana 2006: http://www.gvzalozba.si/si/revije/pravna-praksa/arhiv-1/704,240/
  • Rupnik Janko, Ustavnost, demokracija in politični sistem, Založba Obzorja, Maribor, 1975: http://books.google.si/books/about/Ustavnost_demokracija_in_politi%C4%8Dni_sist.html?id=MLsGAAAAMAAJ&redir_esc=y
  • Premerjalno ustavno pravo, Grad, Kristan, Perenič i dr., V Ljubljani : Pravna fakulteta = Facultas iuridica, 2006 (Ljubljana : Toja)http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=50051&select=ID=229547776
  • Blaustein Albert P., Framing the Modern Constitution: A Checklist, A Philadelphia Constitution Foundation Book, Rothman and Co., Littleton, Colorado 80127, 1994 Blaustein Albert P. /Sigler Jay A., Constitutions That Made History, Paragon House Publishers, New York, 1988
  • La Pergola Antonio, Constitucion del estado y normas internacionales, Universidad Nacional Autonoma de Mexico, 1989
  • Sajo Andras, Limiting Government, An Introduction to Constitutionalism, CEU Press, Central University Press, Budapest, 1999
  • Smith Eivind, Constitutional Justice Under Old Constitutions, Kluwer Law International, 1995
  • Van Maarseveen Henc, Van der Tang Ger, Written Constitutions (A Computerized Comparative Study), Oceana Publications Inc., New York, Sijthoff and Nordhoff, Netherlands, 1978
  • Venter Francois, Constitutional Comparison, Kluwer International, Juta, 2000

Cilji in kompetence:

Študenti bodo razvili splošne kompetence: znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:
•    Obveznost sodelovanja na predavanjih in  vajah.
•    Predstavitev v naprej predpisanih primerov, ki vpliva na končno oceno izpita.
•    Neobvezni kolokvij pred izpitom, bodisi esejskega tipa ali take home, namenjen samo-preverjanju znanja

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.
Vaje: primerjava strukture Ustave RS s strukturami tujih ustav (www.concourts.net; www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.html); primerjava odločitve v postopku ustavne pritožbe Ustavnega sodišča Slovenije (www.us-rs.si) s sorodno odločitvijo tujega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (www.echr.coe.int)

Načini ocenjevanja:

Pisna naloga.

Reference nosilca:

Prof. dr. Arne Marjan Mavčič je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1970.  Po končanem študiju na ljubljanski in zagrebški Pravni fakulteti je doktoriral leta 1979. Od leta 1970 do 1973 je bil pravni svetovalec v tedanjem slovenskem parlamentu, od leta 1974 do 1977 predstojnik Mednarodnega oddelka tedanje Republiške zdravstvene skupnosti. Od leta 1978 do 2002 je bil predstojnik Pravnega infomacijskega centra Ustavnega sodišča Republike Slovenije, po letu 2002 pa je na istem sodišču predstojnik Službe za analize in mednarodno sodelovanje. Je višji znanstveni svetnik Pravne fakultete ljubljanske univeze in docent za področje pravnih znanosti ter predava na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Deluje kot oficir za zvezo za Slovenijo pri Beneški komisiji Sveta Evrope in pri Frankofonski zvezi ustavnih sodišč, kot ekspert EU in Sveta Evrope za področje ustavnega sodstva in človekovih pravic, zastopa Slovenijo v Mreži EU neodvisnih ekspertov za človekove pravice, deluje kot član Mednarodne zveze za ustavno pravo, Mednarodne zveze pravnikov itd. Kot Fulbrightov štipendist je dalj časa predaval v ZDA, sicer pa stalno predava na seminarjih, konferencah in delavnicah v številnih evropskih in zunajevropskih državah. Njegova bibliografija zajema več kot 200 enot knjig, člankov in drugih strokovnih del v slovenskem in v tujih jezikih, predvsem s področja primerjalnega ustavnega prava, ustavnega sodstva in človekovih pravic.

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/prime