Javna uprava

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Dodiplomski univerzitetni Pravo   3 1

Vrsta predmeta

Obvezni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
30    20       4

Nosilec predmeta

prof. dr. Slobodan Dujić

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

• poznavanje osnovnih pravnih pojmov oziroma konceptov (v okviru učnih načrtov srednjih šol)
• splošna razgledanost in sposobnost razumevanja osnovnih družbenih konceptov

Vsebina

SPLOŠNO

Opredelitev pojma »javna uprava«. Upravljanje in uprava. Poslovno upravljanje (»Bussines Administration«) in javno upravljanje (»Public Administration«). Javno upravljanje – politična, izvršilna in administrativno-upravna oziroma operativna funkcija javnega upravljanja. Javni interes. Javna zadeva. Javni sektor. Osnovni elementi pojma organizacije (organizacijski cilji, ljudje v organizaciji, sredstva, povezovanje in organizacijska struktura, organizacija in okolje). Pojem organizacije in organa (javne uprave). Uprava kot oblast in uprava kot javna služba (servis).

  1. Pred-državno stanje in državne oblike upravljanja: prazgodovina in človeška družba, postopno kopičenje materialnih dobrin in preseganje praga eksistenčnega minimuma, postopna teritorializacija in prehod na državno upravljanje. Države starega veka: razvoj ideje države, magistrati, monarhija, kratko o upravah starega Egipta, antične Grčije in Rimskega imperija. Uprava zgodnjega in visokega fevdalizma: fevdalni partikularizem ob razpadu Rimskega imperija, integracija skozi lastnino zemlje in fevdalna razmerja, patrimonializem. Postopna centralizacija države. Absolutistična monarhija. Stanovi in razvoj ideje univerzalne interesne reprezentance (parlamentarizma). Nastanek šolane birokracije in profesionalizacija uprave. Zgodovinski primeri: Francija in Velika Britanija.
  2. Moderna država. Obdobje liberalne države – država kot varuh prava oziroma »nočni čuvaj« (»lassaize faire«). Kameralistika. Postopna regulacija in širjenje javnopravne sfere. Prenašanje principov upravljanja iz zasebnega sektorja na področje javnega upravljanja. Taylor, Fayol, Gulick, Urwick. Razvoj birokratske strukture. Max Weber in racionalna birokratska organizacija. Pravna država (»Rechtstaat«). Demokratična pravna država. Nadaljnja širitev javne sfere in poseganje države v klasični obseg zasebne sfere. Nastanek in razvoj javnih služb. Socialna država. Država blaginje. Novejše smeri proučevanja upravnih sistemov: splošna teorija sistemov, kibernetsko-informacijska teorija, projektno upravljanje in mrežne strukture. Pojav federalizma in drugih oblik t.i. »sestavljenih držav«. Kapitalistična država in socialistična država. Delitev oblasti in enotnost oblasti. Parlamentarni sistem, pol-predsedniški sistem, predsedniški sistem, skupščinski sistem organizacije državne oblasti. Postindustrijska država. Meddržavno povezovanje. Nacionalizacija in denacionalizacija. Informacijska družba. New Public Management. Globalizacija. Problemi sodobne javne uprave.
  3. Najpomembnejši trendi v razvoju javne uprave: naraščanje, diferenciacija in integracija (centralizacija, dekoncentracija, decentralizacija), profesionalizacija, zmanjševanje vloge prisile, stalna reforma oz. modernizacija. Integralni elementi sistema javne uprave.

PARLAMENT IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI S STATUSOM »SUI GENERIS«

Parlament (nastanek, razvoj, funkcije, enodomnost, dvodomnost, navidenzna dvodomnost, druga vprašanja). Predsednik države. Pravosodni sistem. Ustavno sodišče. Ombudsman – Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Računsko sodišče. Informacijski pooblaščenec. Povezava med institucionalnim (političnim), izvršilnim in operativnim nivojem upravnega sistema države.

VLADA IN DRŽAVNA UPRAVA

  1. Upravni sistemi, njihove vrste in medsebojna razmerja. Teritorialni, funkcionalni in asociativni upravni sistemi. Izvršilna (eksekutivna), kurativna in servisna funkcija teritorialnih upravnih sistemov. Sistemska struktura in elementi teritorialnih upravnih sistemov (primer: ministrstvo, upravna enota).
  2. Vlada. Ustavna podlaga za konstituiranje. Odnos do predstavniškega telesa. Sistemske funkcije vlade. Vlada kot organ izvršilne veje državne oblasti. Vlada kot vrh sistema državne uprave. Regulativna dejavnost vlade.
  3. Pojem državne uprave. Razmerje med pojmoma države in državne uprave. Državna uprava in javna uprava. Razvojni in primerjalni pogled na državno upravo. Državna uprava kot teritorialni upravni sistem. Kriteriji oblikovanja in principi organiziranja državne uprave. Sistemska funkcija državne uprave – ministrstev in drugih upravnih organov. Regulativna dejavnost uprave. Operativna dejavnost (odločanje, upravni ukrepi). Represivna dejavnost. Servisna dejavnost. Pospeševalna dejavnost. Razvojno-analitična dejavnost. Delovna področja upravnih organov. Pristojnosti. Vodenje upravnih organov (linijsko, štabno-linijsko, funkcionalna organizacija in mrežne strukture). Vrste upravnih organov (centralni, regionalni in lokalni). Individualni (monokratični) in kolegijski organi. Samostojni organi in organi v sestavi. Hierarhičnost. Centralizem, dekoncentracija. Makro-organizacija in mikro-organizacija (notranja organizacija) uprave.
  4. Nadzorni mehanizmi nad delovanjem javne uprave. Vrste nadzora. Zunanji in notranji nadzor. Splošni in posebni nadzor. Sredstva političnega nadzora nad upravo. Sredstva za varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave. Računsko sodišče. Javno-finančna inšpekcija. Varuh človekovih pravic. Informacijski pooblaščenec. Nadzor organov Evropske unije.
  5. Vrste sredstev v državni upravi. Viri in način pridobivanja sredstev v državni upravi. Načini upravljanja in razpolaganja s sredstvi državne uprave.
  6. Kratko o ciljih preobrazbe sistema javne uprave. Spremembe na področju razmerij med vlado in Državnim zborom, organizacije centralne in dekoncentrirane državne uprave ter na področju sistema javnih uslužbencev. Modernizacija sistema javne uprave.

LOKALNA SAMOUPRAVA

  1. Pojem lokalne skupnosti in lokalne samouprave. Opredelitev pojma lokalne skupnosti in lokalne samouprave. Vzporeden razvoj sistema državne uprave in sistema lokalne samouprave. Ustavne garancije lokalne samouprave. Izvori lokalnih skupnosti in lokalne samouprave. Regionalizem.
  2. Opredelitev razmerij med lokalno samoupravo in državno upravo. Država in lokalna samouprava. Decentralizacija. Regionalizacija. Korelacija med organizacijo državne uprave in lokalne samouprave. Korelacija med funkcijami državne uprave in lokalne samouprave. Izvirne in prenesene pristojnosti lokalne samouprave. Eno-tirnost in dvotirnost javnega upravljanja na lokalni ravni. Nadzor nad lokalno samoupravo. Meje oz. razpon nadzora.
  3. Struktura, funkcije in organizacija lokalne samouprave. Ožje in širše lokalne samoupravne skupnosti. Organi lokalnih skupnosti in njihovo oblikovanje. Umestitev lokalne samouprave v upravne sisteme. Teritorialni in funkcionalni upravni sistemi na lokalni ravni ter njihova vpetost v teritorialne in funkcionalne upravne sisteme države. Lokalne javne službe.
  4. Financiranje lokalne samouprave.
  5. Ustavnopravni in supra-nacionalni aspekti delovanja sistema lokalne samouprave. Evropska listina lokalne samouprave. Načelo subsidiarnosti. Nadzorna funkcija Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope.
  6. Kratko o razvoju uprave in lokalne samouprave na slovenskem: uprava v Avstro-ogrski monarhiji, slovenske pokrajine in lokalna samouprava. Ustanovitev jugoslovanske države in njena uprava (teritorialna organizacija, upravni organi, upravno sodstvo). Socializem na slovenskem (suspenz lokalne samouprave – »občina kot komuna« oziroma kot dvoživka). Ustanovitev slovenske države in problemi oblikovanja njene uprave ter lokalne samouprave.
  7. Pravna ureditev lokalne samouprave v Sloveniji. Ustavna opredelitev. Lokalne volitve. Občine. Naloge občin. Organi občine. Občinske javne službe. Premoženje in financiranje občin. Splošni in posamični akti občin. Pokrajina de lege ferenda.

JAVNE SLUŽBE

  1. Splošno
  2. Pojem javne službe: nastanek in razvoj javnih služb. Opredelitev javnih služb – formalna in materialna. Javna služba kot nasprotje svobodne tržne dejavnosti. Meje in pogoji konkurence pri izvajanju javne službe. Javni interes. Javna korist. Poseben pravni režim. Javne službe v francoskem in javne službe v slovenskem pravu. Vrste javnih služb v Sloveniji: gospodarske in negospodarske (socialne) javne službe. Materialni kriteriji za opredelitev javne službe: netržnost in naravni monopoli, nujnost, kolektivna narava dobrin, prisilnost.
  3. Temelji pravnega režima javnih služb: javne dobrine, obveznost. Cena javnih dobrin. Kontrahirna dolžnost izvajalca javne službe. Stvari, nujno potrebne za opravljanje javnih služb (infrastruktura). Monopol in posebne ter izključne pravice. Javno pooblastilo. Paradržavni nosilci javnih pooblastil (javne agencije, zbornice ipd.). Pravice uporabnikov javnih dobrin oziroma storitev. Financiranje javnih služb.
  4. Liberalizacija javnih služb – pojmi: liberalizacija, komercializacija, privatizacija. Javne službe in konkurenca. Evropsko pravo in konkurenca na področju javnih služb.
  5. Gospodarske javne službe v slovenskem pravu
  6. Pojem gospodarskih javnih služb in upravljanje: opredelitev in vrste gospodarskih javnih služb. Način upravljanja: direkcija, javni holding, neodvisni regulatorji. Financiranje gospodarskih javnih služb. Položaj uporabnikov.
    2. Oblike izvajanja gospodarskih javnih služb: režijski obrat, gospodarski javni zavod, javno podjetje, koncesija, javno-zasebno partnerstvo.

III. Negospodarske javne službe v  slovenskem pravu

T.i. negospodarske ali socialne javne službe. Javni zavod, koncesija na področju socialnih javnih služb.

LJUDJE V JAVNI UPRAVI

Sistem javnih uslužbencev. Pojem javnega uslužbenca. Funkcionarji in javni uslužbenci. Posebna pravna ureditev sistema javnih uslužbencev. Poseben sistem zaposlovanja. Posebne pravice in dolžnosti. Poseben plačni sistem javnih uslužbencev. Odnos do splošnega delovnega prava. Druge posebnosti.

Temeljni literatura in viri:

Obvezna:
– gradiva s predavanj; Prof. dr. Slobodan Dujić.
– Dujić, Slobodan, Razvoj in glavne značilnosti “tipskih modelov” organizacije državne oblasti, Evropska pravna fakulteta, 2017
– Virant, Grega K. Pravna ureditev javne uprave, Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2004.

V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana področja.

Priporočena:
Knjige in učbeniki
– Bučar, France: Uvod v javno upravo, Ljubljana 1969, str. 11-351.;
– Cijan, Rafael, Grafenauer, Božo, Osnove upravnega prava in javne uprave, Maribor, 1993;
– Čebulj, Janez: Oblike izvajanja javnih služb in koncesionirana javna služba, Nova ureditev javnih služb, Bled junija 1991;
– Dujić, Slobodan: Preobrazba sistema javne uprave v Sloveniji – izhodišča, cilji in nekateri pričakovani problemi, Javna uprava, let. 33, št. 2 (1997), str. 211-232 (COBISS-ID 934062, UDK, 342.723, ISSN: 1318-2277;
– Dujić, Slobodan: Položaj izvršilne funkcije oblasti v novi pravni ureditvi, zbornik referatov, VIII. dnevi javnega prava, Portorož, 2002, št. 3 (2002), str. 105-142; ISSN 1408-0427;
– Dujić, Slobodan, Razvoj ideje in delitev oblasti po slovenski ustavni ureditvi, Zbornik referatov II. srečanja upravnih delavcev Slovenije, Visoka upravna šola, Portorož 1995;
– Grad, Franc: Parlament in vlada, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000;
– Pavčnik, Marijan, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, Cankarjeva založba, Ljubljana 1997;
– Pirnat, Rajko: Konkurenca in gospodarske javne službe, III. Strokovno srečanje pravnikov javnega prava, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Portorož 1997;
– Pirnat, Rajko: Problematika pravne ureditve koncesij. Javna uprava, 1999, let. 35, št. 1, str. 7-26;
– Pirnat, Rajko: Neodvisne upravne institucije. Javna uprava, 1999, let. 35, št. 3, str. 449-466;
– Pirnat, Rajko: Upravna pogodba, VI. Dnevi javnega prava, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Portorož 2000;
– Pirnat, Rajko: Poskus materialne opredelitve javne službe, članek v zborniku Prestrukturiranje javnega sektorja v Sloveniji, Bled, november 1992, str. 67-74;
– Pirnat, Rajko: Liberalizacija gospodarskih javnih služb, Zbornik posveta X. Dnevi javnega prava, Portorož 2004, str. 115-131.;
– Pitamic, Leonid, Država, Cankarjeva založba, Zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 1996;
– Pličanič, Senko: Javne službe, Javna uprava, 1995, letnik 31, št. 4, str. 493-512.;
– Pličanič, Senko: Vloga države v gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inštitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 121-136.;
– Pličanič, Senko: Pravni položaj premoženja Republike Slovenije – upravnopravni vidik, Javna uprava, 1996, let. 32, str. 493-498.;
– Pličanič, Senko: Razvoj pravnih razmerij med upravnimi in zasebnopravnimi subjekti, Javna uprava, št. 3-4/93, str. 225-251.;
– Pusić, Eugen: Upravni sistemi I, Zagreb Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 1985, knjiga I in II;
– Pusić, Eugen: Nauka o upravi, Zagreb 1986, knjiga I in II;
– Rousseau, Jean Jacques: Družbena pogodba (Ali načela državnega prava), Cankarjeva založba, Ljubljana 1960;
– Sokol, Smiljko, Smerdel, Branko: Organizacija vlasti, Založba Narodne novine, Zagreb 1988;
– Spektorskij, Evgenij Vasilevič: Zgodovina socialne filozofije, Založba Slovenska matica, Ljubljana 1932-1933,
– Šarkić, Srđan (Malenica, Antun): Pravne teorije i institucije antike, tom I, Pravni fakultet u Novom Sadu, Novi Sad, 1994;
– Šmidovnik, Janez: Teoretične osnove upravljanja, DDU Univerzum, Ljubljana 1985,
– Šmidovnik, Janez: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995.;
– Šturm, Lovro: Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana 1998;
– Šturm, Lovro (ured.): Upravni zbornik 1996, Ljubljana 1996, str. 9-70, 87- 339;
– Trpin, Gorazd: Nekateri problemi reorganizacije državne uprave ter uvajanje lokalne samouprave v Sloveniji, Javna uprava 1-2/1993, str. 15-40.;
– Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 425-477.
– Virant, Gregor: Lastninski koncept javnega dobra v primerjalnem pravu in pri nas, Javna uprava, 1995, letnik 31, št. 3, str. 353-364.

Dodatna litaratura

– Bučar, France: Uvod v javno upravo, Ljubljana 1969, str. 11-351.;
– Cijan, Rafael, Grafenauer, Božo, Osnove upravnega prava in javne uprave, Maribor, 1993;
– Čebulj, Janez: Oblike izvajanja javnih služb in koncesionirana javna služba, Nova ureditev javnih služb, Bled junija 1991;
– Dujić, Slobodan: Preobrazba sistema javne uprave v Sloveniji – izhodišča, cilji in nekateri pričakovani problemi, Javna uprava, let. 33, št. 2 (1997), str. 211-232 (COBISS-ID 934062, UDK, 342.723, ISSN: 1318-2277;
– Dujić, Slobodan: Položaj izvršilne funkcije oblasti v novi pravni ureditvi, zbornik referatov, VIII. dnevi javnega prava, Portorož, 2002, št. 3 (2002), str. 105-142; ISSN 1408-0427;
– Dujić, Slobodan, Razvoj ideje in delitev oblasti po slovenski ustavni ureditvi, Zbornik referatov II. srečanja upravnih delavcev Slovenije, Visoka upravna šola, Portorož 1995;
– Grad, Franc: Parlament in vlada, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2000;
– Pavčnik, Marijan, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, Cankarjeva založba, Ljubljana 1997;
– Pirnat, Rajko: Konkurenca in gospodarske javne službe, III. Strokovno srečanje pravnikov javnega prava, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Portorož 1997;
– Pirnat, Rajko: Problematika pravne ureditve koncesij. Javna uprava, 1999, let. 35, št. 1, str. 7-26;
– Pirnat, Rajko: Neodvisne upravne institucije. Javna uprava, 1999, let. 35, št. 3, str. 449-466;
– Pirnat, Rajko: Upravna pogodba, VI. Dnevi javnega prava, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Portorož 2000;
– Pirnat, Rajko: Poskus materialne opredelitve javne službe, članek v zborniku Prestrukturiranje javnega sektorja v Sloveniji, Bled, november 1992, str. 67-74;
– Pirnat, Rajko: Liberalizacija gospodarskih javnih služb, Zbornik posveta X. Dnevi javnega prava, Portorož 2004, str. 115-131.;
– Pitamic, Leonid, Država, Cankarjeva založba, Zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 1996;
– Pličanič, Senko: Javne službe, Javna uprava, 1995, letnik 31, št. 4, str. 493-512.;
– Pličanič, Senko: Vloga države v gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inštitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 121-136.;
– Pličanič, Senko: Pravni položaj premoženja Republike Slovenije – upravnopravni vidik, Javna uprava, 1996, let. 32, str. 493-498.;
– Pličanič, Senko: Razvoj pravnih razmerij med upravnimi in zasebnopravnimi subjekti, Javna uprava, št. 3-4/93, str. 225-251.;
– Pusić, Eugen: Upravni sistemi I, Zagreb Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 1985, knjiga I in II;
– Pusić, Eugen: Nauka o upravi, Zagreb 1986, knjiga I in II;
– Rousseau, Jean Jacques: Družbena pogodba (Ali načela državnega prava), Cankarjeva založba, Ljubljana 1960;
– Sokol, Smiljko, Smerdel, Branko: Organizacija vlasti, Založba Narodne novine, Zagreb 1988;
– Spektorskij, Evgenij Vasilevič: Zgodovina socialne filozofije, Založba Slovenska matica, Ljubljana 1932-1933,
– Šarkić, Srđan (Malenica, Antun): Pravne teorije i institucije antike, tom I, Pravni fakultet u Novom Sadu, Novi Sad, 1994;
– Šmidovnik, Janez: Teoretične osnove upravljanja, DDU Univerzum, Ljubljana 1985,
– Šmidovnik, Janez: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995.;
– Šturm, Lovro: Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana 1998;
– Šturm, Lovro (ured.): Upravni zbornik 1996, Ljubljana 1996, str. 9-70, 87- 339;
– Trpin, Gorazd: Nekateri problemi reorganizacije državne uprave ter uvajanje lokalne samouprave v Sloveniji, Javna uprava 1-2/1993, str. 15-40.;
– Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 425-477.
– Virant, Gregor: Lastninski koncept javnega dobra v primerjalnem pravu in pri nas, Javna uprava, 1995, letnik 31, št. 3, str. 353-364;

Cilji in kompetence:

Predmet obravnava splošna vprašanja razvoja in delovanja sistema javne uprave. Podrobno bodo predstavljeni vsi najpomembnejši integralni deli sistema javne uprave: predstavniški organi in drugi državni organi z ustavnopravnim statusom »sui generis«, vlada in državna uprava, lokalna samouprava, javne službe, sistem javnih uslužbencev, pa tudi razmerje med sistemoma javne uprave EU in Slovenije kot polnopravne države članice EU. Učni cilj je študente usposobiti za razumevanje temeljnih konceptov javne uprave v teoretičnem smislu, delno pa tudi v praktičnem pomenu (npr. glede sposobnosti razlikovanja med organizacijo, delovanjem in pristojnostmi različnih javno-pravnih organizacijskih struktur kot so vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev, upravne enote, občine, para-državne organizacijske strukture, javne službe, nosilci javnih pooblastil, itd. . S tem se tudi vzpostavlja povezana med vsebino tega predmeta in nekaterimi drugimi najpomembnejšimi področji kurikuluma te fakultete (predvsem: upravno materialno in upravno procesno pravo ter upravno sodno varstvo).

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:
• celovito, kritično mišljenje, sposobnost analize, sinteze in predvidevanje rešitev s področja javne uprave ter drugih družbenih ved (interdisciplinarnost);
• sposobnost kreativne uporabe znanja v pravnem in poslovnem okolju;
• poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja javne uprave;
• sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov s področja javne uprave;
• sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst sistema javne uprave ter upravnega prava.

Študentje bodo razvili nekatere predmetno specifična znanja in razumevanje:
• razumevanje sistema javne uprave in njegovih integralnih delov;
• sposobnost reševanja enostavnejših strokovnih problemov s področja javne uprave;
• razumevanje slovenskega sistema javne uprave kakor tudi najnovejših procesov razvoja tega sistema v Sloveniji in drugod.

Metode poučevanja in učenja:

– Frontalna oblika poučevanja;
– Razlaga;
– Razgovor/ diskusija/debata;
– Delo z besedilom;
– Druge vrste nastopov študentov;
– Uporaba projektorja za elektronske predstavitve (PowerPoint).

Načini ocenjevanja:

– Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 90 %;
– Krajši pisni izdelki in nastopi študentov 10 %.

Reference nosilca:

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/javna