Demokratična in pravna država

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Podiplomski magistrski Pravo  1  1

Vrsta predmeta

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 40  8

Nosilec predmeta

prof. dr. Peter Jambrek, izr. prof. dr. Matej Avbelj

Jezik

Slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Predmet predpostavlja osnovna znanja iz ustavnega prava.

Vsebina

  1. Koncepcije demokracije: ljudska ali ustavna demokracija?
  2. Koncepcije pravne države: pravna država ali država s pravom?
  3. Konstitutivne pravice demokratične in pravne države.
  4. Krize demokracije in možne rešitve.
  5. Krize pravne države in možne rešitve.
  6. Študij izbranih ustavno-sodnih primerov.

Temeljni literatura in viri:

– Peter Jambrek, THEORY OF RIGHTS, Kranj in Nova Gorica: FDŠ in Evro-PF, 2014.
– Peter Jambrek, NATION’S TRANSITIONS, Kranj in Nova Gorica: FDŠ in Evro-PF, 2014.
– Peter Jambrek, ŽENSKA DELOVNA TABORIŠČA, Kranj in Nova Gorica: FDŠ in Evro-PF, 2014.
– Peter Jambrek, USTAVA IN SVOBODA, Kranj in Nova Gorica: FDŠ in Evro-PF, 2014.
– Peter Jambrek, DRŽAVA IN DEMOKRACIJA, Kranj in Nova Gorica: FDŠ in Evro-PF, 2014.
– ŠTURM, L. (urednik): Komentar Ustave Republike Slovenije, FDŠ, Ljubljana 2009, 2011.
– Matej Avbelj (ur), Izzivi moderne države (Založba FDŠ, 2012); 103-115.
– Avbelj et al (ur.), Evropska Slovenija – Prispevki za nov nacionalni program (Nova Revija 2013), Str. 21-77; 241-297
– Sestavni del tega učnega načrta je Syllabus predmeta demokratična in pravna država za leto 2016/17, ki vsebuje podrobno opredeljene učne elemente in literaturo. Dostopen je na intranetu in/ali E-Univerzi.

Cilji in kompetence:

Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc študentov :

Splošne kompetence :
• sposobnost razumevanja temeljnih institutov mednarodnih in diplomatskih študij na ravni magistrskega strokovnega študija,
• poznavanje in razumevanje diplomatskih in mednarodnopravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel,
• sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov,
• sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov,
• sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju,
• sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem,
• razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v mednarodni skupnosti,
• izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja,
• izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske, evropske in mednarodne družbe v konkretnih primerih,
• vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog,
• sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih,
• sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo,
• sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij,
• sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije,
• sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju,
• sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi,
• izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,
• razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni,
• sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.

Specifične kompetence:
1.) podati široko teoretično podlago za razumevanje zgodovine, razvoja in trenutnega stanja demokratične in pravne države in abstracto ter in concreto (na primeru Republike Slovenije);
(2.) predstaviti ključne praktične, zlasti ustavnopravne, izzive, pred katerimi na splošno stoji tip demokratične in pravne države ter še posebej slovenska država.

 Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:
Omogočiti študentu samostojen kritičen razmislek in oceno konceptov demokratične in pravne države ter njunega delovanja v praksi.

Metode poučevanja in učenja:

  • Poučevanje na podlagi omiljene sokratske metode, ki zahteva vnaprejšnjo pripravljenost študentov na predavanja.
  • Poudarek na uporabi teoretičnih znanj v praksi.
  • On-line učenje s pomočjo VIS.
  • Priporočeno oblikovanje študijskih skupin.

Načini ocenjevanja:

Aktivno sodelovanje na predavanjih. Opraviti pisni izpit v razredu (60% ocene); in take-home izpit doma (40%) ocene. Take-home se izvaja le 1x v akademskem letu. Datum bo usklajen, kolikor je to mogoče, s študenti.

Reference nosilca:

Dr. Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo. Njegova celotna bibilografija, vključno z raziskovalnimi projekti je dostopna tu.

Dr. Peter Jambrek je profesor ustavnega prava. Njegova bibliografija je na voljo tu.

 

Syllabus za predmet Demokratična in pravna država 2016/2017
Predavanja po vsebinskih sklopih
Izr. prof. dr. Matej Avbelj

Syllabus predmeta vsebuje obširen opis vsebine predmeta, vključujoč vse vire. Viri se delijo v dve skupini.
ČTIVO: 2 prispevka, ki ju mora vsak študent prebrati pred predavanjem.
VIRI: viri, ki jih mora študent preštudirati, če želi opraviti izpit.

I. KONCEPCIJE DEMOKRACIJE: LJUDSKA ALI USTAVNA DEMOKRACIJA?
Prvi modul je posvečen opredelitvi pojma demokracija. Demokracija, kot vsi družbeni pojavi, je interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. V okviru tega predmeta bomo preizkušali normativno prepričljivost dveh vrst demokracije: ljudske (monistične) in ustavne.
Odgovarjali bomo na naslednja vprašanje:
1. Kaj je večinska demokracija, kdaj in kje je bila uveljavljena?
2. Kaj je ustavna demokracija? Kdaj in zakaj ter predvsem kje se je uveljavila?
3. Katere so prednosti in slabosti obeh tipov demokracij?
4. Katera koncepcija demokracije je uveljavljena v Sloveniji?

A) ČTIVO:
Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-109/10 Titova cesta: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US29564?q=titova+cesta
Ljubo Bavcon, K odločbi Ustavnega sodišča o Titovi cesti, Pravna praksa – 2011, številka 42, stran 16 GV Založba, d.o.o., 27.10.2011 (Gradivo intranet).
Dragan Petrovec: Varuh iztaknjenih oči – Pandorina skrinjica ustavne odločbe, Pravna praksa – 2011, številka 42, stran 17 | GV Založba, d.o.o., 27.10.2011 (Gradivo intranet).

B) VIRI:
1. Komentar ustave RS
a. 21. člen
b. 34. člen
2. Knjige
c. Matej Avbelj (ur), Izzivi moderne države (Založba FDŠ, 2012); 103-115.
d. Avbelj et al (ur.), Evropska Slovenija – Prispevki za nov nacionalni program (Nova Revija 2013), Str. 21-77; 241-297
e. 57. številka Nove Revije: http://slovenska-pomlad.si/uploads/nr_57.pdf
f. Peter Jambrek: Slovenija 1945-2015: Suverenost, ustavnost in prihodnost slovenskega nacionalnega sistema (Založba FDŠ, Evro-PF, 2015).

3. Članki:
Jurgen Habermas, Constitutional Democracy: A Paradoxical Union of Contradictory Principles?, POLITICAL THEORY, Vol. 29 No. 6, December 2001 766-781 (Gradivo intranet)
Matej Avbelj, (Ne)demokratičnost ustavnosodnih odločb, Revija Pravnik (Gradivo intranet).
II. KONCEPCIJE PRAVNE DRŽAVE: PRAVNA DRŽAVA ALI DRŽAVA S PRAVOM?
Drugi modul je posvečen pojmu pravna država. Najprej bomo razmejili med pojmi: pravna država, država s pravom in vladavina prava s historične in vsebinske perspektive. Temu bo sledila analiza konstitutivnih elementov pravne države. Nazadnje bomo analizirali, v kakšni povezavi sta pravna država in demokracija.
Iskali bomo predvsem odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kaj je pravo in zakaj ga potrebujemo?
2. Kako se je skozi zgodovino razvijal pojem pravne države?
3. Kateri so konstitutivni elementi pravne države?
4. Kaj ogroža in kaj spodbuja nastanek in obstoj elementov pravne države v neki družbi?

ČTIVO:
Gianluigi Palombella, The Rule of Law at Home and Abroad, The Hague Journal of Rule of Law (Gradivo intranet)
Matej Avbelj, Pravo in integriteta v Izzivi moderne države (Založba FDŠ, 2012).

III. KONSTITUTIVNE PRAVICE DEMOKRATIČNE IN PRAVNE DRŽAVE
Namen tega modula je predstaviti in analizirati pravice in svoboščine, brez katerih ne moremo govoriti o obstoju demokratične in pravne države v pravem ali vsaj najboljšem pomenu teh besed. Te pravice in/ali svoboščine zato imenujemo konstitutivne pravice demokratične in pravne države. V nadaljevanju jih bomo analizirali skozi sodno prakso slovenskega Ustavnega sodišča.
a) Človekovo dostojanstvo
Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-109/10 Titova cesta: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US29564?q=titova+cesta
b) Pravica do zasebne lastnine
Odločba Ustavnega sodišča U-I-128/08, Up-933/08, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28876?q=pravica+do+zasebne+lastnine&vr=R11&vp=PP17
b) Pravica do enakopravnosti
Odločba Ustavnega sodišča U-I-239/14, Up-1169/12, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30638?q=zasebna+lastnina&vd=UP&vr=R11
c) Svoboda vere in vesti
o U-I-92/07 (zakon o verski svobodi)
o ESČP (Lautsi na iskalniku hudoc)
o ESČP (S.A.S. v France, Hudoc).
č) Svoboda izražanja
o U-I-172/94 (svoboda izražanja)
o Up-406/05 (svoboda umetniškega ustvarjanja)
o Up-1391/07 (svoboda izražanja)
o Up-50/99 (svoboda umetniškega ustvarjanja)
o ESČP Zadeva Jelševar proti Sloveniji (Hudoc)
o ESČP Zadeva Mladina v. Slovenia (Hudoc).
o Sodba Vrhovnega sodišča (zadeva Božiček)
d) Svoboda zbiranja in združevanja
Beneška komisija: Poročilo o prepovedi političnih strank: http://www.venice.coe.int/webforms/documents/default.aspx?pdffile=CDL-INF(2000)001-e
https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2016/03/04/why-banning-this-german-neo-nazi-party-could-make-things-worse/
e) Svoboda izobraževanja
o U-I-34/94 (avtonomija univerz, svoboda izobraževanja)
o U-I-68/98 (avtonomija univerz, svoboda izobraževanja)
o U-I-269/12 (financiranje šol)
f) Pravica do sodnega varstva
ESČP, Lukenda proti Sloveniji, Pritožba št. 23032/02 http://www.svetevrope.si/sl/evropsko_sodisce_za_clovekove_pravice/slovenski_prevodi_sodb/1737/

Viri:
Komentar Ustave Republike Slovenije k členom: 14., 15., 16., 21., 22.,23., 24., 25., 26.,27.,30., 31., 33., 34., 39., 41., 42., 57., 58., 59. člen
IV. KRIZE DEMOKRACIJE in MOŽNE REŠITVE
Moderna demokracija naj bi bila v krizi. Kaj to pomeni in kakšne, če sploh, so rešitve?

Čtivo:
David Van Reybrouck, Why Election are Bad for Democrycy? http://www.theguardian.com/politics/2016/jun/29/why-elections-are-bad-for-democracy
T. Biebricher, Neoliberalism and Democracy http://www.web.cemus.se/wp-content/uploads/2015/09/Biebricher-2015-Neoliberalism-and-Democracy.pdf
a) Implozija političnega sistema
Wilhelm Hofmeister, Karsten Grabow, Political Parties, Functions and Organisations in a Democratic Society, KAS http://www.kas.de/wf/doc/kas_7671-1442-2-30.pdf?120920114650
Matej Avbelj, Politika ni kurba, Kolumna Finance: http://www.finance.si/8846859
b) Ugrabitev države
David Hall, Dealing with Corruption and State Capture: http://www.epsu.org/article/dealing-corruption-and-state-capture-europe
Matej Avbelj, Kdo je ugrabil slovensko državo? http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=158667
c) Populizem
Debating Europe, Why is Populism Seen Such a Bad Thing? http://www.debatingeurope.eu/2016/02/15/why-is-populism-seen-as-a-bad-thing/#.V8Qg0pgqqhc
Matej Avbelj, Naše pravo in pravo ljudstvo – kako braniti ustavno demokracijo pred populizmom (Gradivo intranet).
č) Zloraba pravic
Matej Avbelj, Zloraba referenduma: med pravno državo in vladavino prava: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?Id=168597
Aleš Primc, Brglez se je samoizločil s funkcije predsednika državnega zbora: http://24kul.si/brglez-se-je-samoizlocil-s-funkcije-predsednika-drzavnega-zbora
Odločba Ustavnega sodišča RS: U-I-85/16, Up-398/16, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30998?q=zloraba+pravice
Matej Avbelj, Konstitucionalizem in politična histerija, http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=174961
d) Ekonomska kriza
Goldmann, Matthias, The Financial Crisis as a Crisis of Democracy: Towards Prudential Regulation Through Public Reasoning (October 2014). Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=1886518 orhttp://dx.doi.org/10.2139/ssrn.1886518
Greek Politics: Economic Crisis or Crisis of Democracy: http://www.worldaffairsjournal.org/print/105460
Odločba Ustavnega sodišča RS, U-II-1/12, U-II-2/12, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US29970?q=U-II-1%2F12%2C+U-II-2%2F12
g) Eksogene grožnje
– Terorizem
– Migracije

V. KRIZA PRAVNE DRŽAVE in MOŽNE REŠITVE
Moderna pravna država, še posebej pa slovenska, naj bi bila v krizi. Kaj to pomeni in kakšne, če sploh, so rešitve?

Čtivo:
Jan Zobec, Mehki trebuh slovenskega sodstva: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/mehki-trebuh-slovenskega-sodstva.html
Branko Masleša: Sodniško togo je treba znati nositi: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/sodnisko-togo-je-treba-znati-nositi.html

Viri:
1. Alan Uzelac, Survival of the Third Legal Tradition (Gradivo intranet)
2. Jaša Vrabec, Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč (PP, Gradivo intranet).
3. Poročilo Evropske komisije: http://ec.europa.eu/justice/newsroom/effective-justice/news/160411_en.htm
4. Kuhelj, Bugarič, A Day in the Life of Post-Communist Europe, The Hague Journal on the Rule of Law (Gradivo intranet)
5. Bugarič, Kuhelj: Slovenia in Crisis: A Tale of Unfinished Democratization in East-Central Europe (Gradivo intranet).
6. Matej Avbelj, Crises and Perspectives in Building a European Nation – The Case of Slovenia (September 11, 2014). Forthcoming in, Peter Jambrek, Nation’s transitions: social and legal issues of Slovenia’s transitions: 1945-2015, (Slovenia 1945-2015). 1st ed. Kranj: Graduate School of Government and European Studies; Nova Gorica: European Faculty of Law, 2014. Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=2494727
7. Matej Avbelj, Nepravna država, GV Založba 2015.
8. Transparency International Slovenia: Kako deluje Slovenija? http://media.transparency.org/nis/cogs/?Country=si
9. Matej Avbelj, Tranzicijska pravičnost iz Nemčije: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=175501
10. Matej Avbelj, How to Reform the Rule of Law in Slovenia (Gradivo intranet)
a) Tranzicijska (ne)pravičnost
b) Neučinkovitost sodstva
c) Zloraba pravosodja v politične namene
č) Neodgovornost sodstva
d) Problem paradržavnih institucij
e) Ekonomska kriza

VI. ŠTUDIJ IZBRANIH USTAVNO-SODNIH PRIMEROV
Zadnji modul je posvečen podrobnejši analizi nekaterih perečih ustavnosodnih problemov v Sloveniji in Evropi, ki kažejo na nelahko simbiozo demokratične in pravne države.
a) Zadeva Patria
Odločba Ustavnega sodišča Up-879/14, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30635?q=patria
Odločba Ustavnega sodišča Up-373/14, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30430?q=patria
Odločba Ustavnega sodišča U-I-227/14, Up-790/14, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30683?q=U-I-227%2F14%2C+Up-790%2F14
b) Ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol
Odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30557?q=zasebne+%C5%A1ole
c) Vprašanje nošenja religijskih simbolov v javnosti
ECHR: Religious Symbols and Clothing: http://www.echr.coe.int/Documents/FS_Religious_Symbols_ENG.pdf
č) Sovražni govor in svoboda izražanja
Zadeva Mladina v Srečko Prijatelj: Odločba Ustavnega sodiča Up-1391/07 http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28846?q=sre%C4%8Dko+prijatelj in
Sodba ESČP: 20981/10, http://hudoc.echr.coe.int/eng#{“appno”:[“20981/10″],”itemid”:[“001-142424”]}
ESČP, Zadeva Delfi proti Estoniji: 64569/09, http://hudoc.echr.coe.int/eng#{“fulltext”:[“delfi”],”documentcollectionid2″:[“GRANDCHAMBER”,”CHAMBER”],”itemid”:[“001-155105”]}
Svet za Odziv na sovražni govor: http://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/01/Svet_Odziv_4_skupno.pdf
ESČP, Zadeva Handyside proti Veliki Britaniji: 5493/72 http://hudoc.echr.coe.int/eng#{“fulltext”:[“handyside”],”documentcollectionid2″:[“GRANDCHAMBER”,”CHAMBER”],”itemid”:[“001-57499”]}
d) Ureditev pravic istospolno usmerjenih
Odločba Ustavnega sodišča: Zadeva U-I-45/06, http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28771?q=istospolno
Odločba Ustavnega sodišča: Zadeva U-I-255/13 http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30876?q=istospolno
Odločba Ustavnega sodišča: Zadeva U-II/15 http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30753?q=istospolno

OBVEZNOSTI ŠTUDENTA:
Aktivno sodelovanje na predavanjih. Opraviti pisni izpit v razredu (60% ocene); in take-home izpit doma (40%) ocene. Take-home se izvaja le 1x v akademskem letu. Datum bo usklajen, kolikor je to mogoče, s študenti.

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/demok