Ustavno in mednarodno kazensko pravo

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
 Podiplomski magistrski Pravo    1  1

Vrsta predmeta

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 40            8

Nosilec predmeta

izr. prof. dr. Anže Erbežnik

Jezik

Slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Slušateljem bo za lažje razumevanje podane snovi koristilo predhodno poznavanje osnovne tematike kazenskega materialnega in procesnega prava, kakor tudi širše umeščenosti Slovenije v evropski in mednarodni pravni prostor. Tako morajo razumeti pojme, kot so kaznivo dejanje in njegovi elementi, krivda, sankcije,  potek kazenskega postopka, privilegij zoper samoobtožbo, eskluzija itd. Hkrati morajo poznati tudi osnove slovenske ustavne ureditve in prava EU v širšem smislu: nacionalne institucije in institucje EU, načelo delitve oblasti, zakonodajni postopek, zakoni, podzakonski predpisi, pristojnosti sodišč, razumevanje konceptov primarne in sekundarne zakonodaja EU, temeljna načela EU, kot sta supremacija in subsidiarnost, akti EU itd.

Vsebina

I. Primerjalno-pravni pregled kazenskega prava

  • Kontinentalni sistem (kontinentalna Evropa),
  • Anglo-saški sistem (ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Indija, Ciper itd.),
  • Odnos med procesnim in materialnim kazenskim pravom,
  • Ancilarni (adjektivni) status procesa v inkvizitornem modelu kazenskega prava (avtoritarni režim),
  • Autonomni status procesa v adversarnem modelu kazenskega prava (demokratični režim),
  • Pomen privilegija zoper samo-obtožbo: Zupančič: »The Privilege Against Self-Incrimination as a Human Right« [na voljo v elektronski obliki],
  • Pomen porote in dokaznega prava,
  • Pomen ekskluzijskega pravila (člen 15 Konvencije OZN proti mučenju):

odločba Evropskega sodišča za človekove pravice
CASE OF SOERING v. THE UNITED KINGDOM 07/07/1989
odločbi Odbora proti mučenju:
P.E. V. FRANCE 21/11/2002
QANI HALIMI-NEDZIBI V. AUSTRIA 18/11/1993

II. Zgodovina kazenskega prava

  • Thomas Hobbes, Leviathan: »Če prenehajo zakoni, prenehajo tudi hudodelstva.«
  • Journal of Social History: FACES OF VIOLENCE REVISITED. A TYPOLOGY OF VIOLENCE IN EARLY MODERN RURAL GERMANY
  • The Penal Code of Emperor Charles V (1532)
  • Constitutio Criminalis Carolina (1731)
  • Césare Beccaria in njegova teorija kazenskega prava (1764)
  • B.M. Zupančič: Criminal Law: Its Nature and Its Function [na voljo v elektronski obliki]

III. Moderno kazensko pravo

  • Kontinentalni model kazenskega prava (še vedno pretežno inkvizitorni in nevaren za človekove pravice
  • Odločbe Ustavnega sodišča RS:
  • Zupan v. RS, Odločba US RS, U-I-27/95 z dne 24.10.1996, ločeno mnenje Zupančič
  • Ličina v. RS, U-I-289/95 z dne 4.12.1997, ločeno mnenje Zupančič in Jambrek
  • odločbe ESČP:
  • CASE OF STRELETZ, KESSLER AND KRENZ v. GERMANY 22/03/2001 (retroaktivnost in načelo zakonitosti: ločeno mnenje Zupančič)
  • CASE OF ÖCALAN v. TURKEY 12/03/2003 (glej predvsem tudi 207. odstavek sodbe – materialno-pravno veljavna odločba sodišča lahko sledi samo iz brezprizivnosti kazenskega procesa)
  • CASE OF SELMOUNI v. FRANCE 28/07/1999 (mučenje)
  • CASE OF REHBOCK v. SLOVENIA 28/11/2000 (nečloveško in ponižujoče ravnanje policije)
  • CASE OF HALFORD v. THE UNITED KINGDOM 25/06/1997 (razumno pričakovana zasebnost)
  • CASE OF SAUNDERS v. THE UNITED KINGDOM 17/12/1996 (privilegij zoper samo-obtožbo in pravilo ekskluzije)

Anglo-saški adversarni (akuzatorni) model

  • Njegove prednosti
  • V ospredju je razrešitev spora med državo in obdolžencem
  • Iskanje materialno-pravne ‘resnice’ je relativizirano
  • ‘Resnica’ kot samoreferenčen pojem v kazenskem pravu
  • Alf Ross, »Tu-Tu« , 70 Harv. Law Review 812 (1957)
  • Njegove pomanjkljivosti
  • Procesno mešetarjenje (Plea Bargaining)

Postulati materialnega kazenskega prava

  • Najboljši vir: Jerome Hall, General Principles of Criminal Law
  • Načelo pravne države in vladavine prava (glej B.M. Zupančič, »Adjudication and the Rule of Law« [na voljo v elektronski obliki])
  • Načelo zakonitosti
  • nullum crimen sine lege praevia
  • CASE OF STRELETZ, KESSLER AND KRENZ v. GERMANY 22/03/2001
  • Benko in Turk v. RS, U-I-6/93 z dne 6.1.1994
  • nulla poena sine lege praevia
  • Načelo določljivosti (lex certa)
  • odločba US RS o denarnih bonih, Up. 40/94 z dne 11.3.1995, ločeno mnenje Zupančič, Šinkovec in Šturm

Dogmatika kazenskega prava

  • Kaznivo dejanje (corpus delicti): prvine
  • Razlogi za izključitev protipravnosti kaznivega dejanja (justification)
  • Krivda
  • Direktni naklep (dolus directus, intent)
  • Vrste direktnega naklepa
  • Eventualni naklep (dolus eventualis, ‘knowingly’)
  • Zavestna malomarnost (culpa, recklessness)
  • Ne-zavedna malomarnost (culpa, negligence)
  • Razlogi za izključitev krivde (excuse)
  • Stadiji naklepnega kaznivega dejanja
  • Stek kaznivih dejanj
  • Sostorilstvo in udeležba
  • Kaznivost posebnih subjektov za določena dejanja (delicta propria)
  • Kazenske sankcije
  • Zastarljivost in nezastarljivost kaznivih dejanj

IV. Mednarodno kazensko pravo

  • Splošno o mednarodnem kazenskem pravu
  • B.M. Zupančič, »Mednarodna sodna presoja in internacionalizacija ustavnega prava«
  • T. Meron, »Is International Law Moving towards Criminalization?«, European Journal of International Law, vol. 9, No. 1

Evropska konvencija za človekove pravice

  • 2. člen (pravica do življenja)
  • 3. člen (prepoved mučenja)
  • 7. člen (ni kazni brez zakona)
  • 8. člen (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja)
  • 6. protokol h Konvenciji (odprava smrtne kazni)
  • 7. protokol h Konvenciji (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)

Konvencija Združenih narodov proti mučenju

Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
4. člen (kaznovanje razširjanja rasne diskriminacije)

  • Mednarodna kazenska sodišča
  • Mednarodno kazensko sodišče
  • Mednarodno kazensko sodišče (tribunal) za nekdanjo Jugoslavijo
  • Mednarodno kazensko sodišče (tribunal) za Ruando
  • Tranzicijska pravičnost (transitional justice)
  • Kazenski postopki pred mednarodnimi, mešanimi in nacionalnimi sodišči
  • Komisije za resnico in spravo
  • Odstranitev z javnih položajev

Terorizem, človekove pravice in kazensko pravo

  • Zbirke pravnih načel:
  • zbirka sodne prakse (Digest) o spoštovanju človekovih pravic v boju proti terorizmu (OZN)
  • smernice o človekovih pravicah in boju proti terorizmu (Svet Evrope)
  • Sodne odločbe:
  • odločba Vrhovnega sodišča ZDA v primeru Rasul v. Bush, z dne 28.6.2004
  • odločba Lordske zbornice v primeru A and others v. Secretary of State for the Home Affairs Department, z dne 16.12.2004

Temeljni literatura in viri:

Obvezna literatura:

  • Dežman, Zlatko in Erbežnik, Anže, Kazensko procesno pravo RS, GV, Ljubljana, 2002 (izbrana poglavja)
  • Erbežnik A., Evolutivna teorija razvoja prava, 2012, GV založba
  • Erbežnik A., Načelo vzajemnega priznavanja v EU kot slaba utilitaristična rešitev, Dignitas, 47-48/2010
  • Erbežnik A., Vprašanje ekskluzije: Primerjava Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenskega in hrvaškega sistema, Revus, 11/2009
  • Zupančič B. M., Ustavno kazensko procesno pravo, Pasadena, 2000 (izbrana poglavja: str. 529-726, 781-866, 949-1204)

Priporočena literatura:

  • Amar A. R., The Bill of Rights, Yale 1998
  • Beccaria C., O zločinih in kaznih
  • Bele I., Komentar kazenskega zakonika, splošni del, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2001
  • Bloom R., Searches, seizures and warrants, Praeger, 2003
  • Cassese A., Gaeta P. and Jones J. (eds.), The Rome Statute of the International Criminal Court: A Commentary, Oxford University Press, Oxford, 2002 (Final Analysis and Suggestions)
  • Deisinger M., Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2002
  • Erbežnik A., Smiselnost uvdbe ločenih mnenj pred Sodiščem Evropskih skupnosti, Revus, 8/2008
  • Erbežnik A., Sodnik kot varuh demokratične družbe, Pravnik, 4-5/2006
  • Hamilton A., Madison J. And Jay J., The Federalist Papers
  • Górski A., Hofmanski P., The European Arrest Warrant and its Implementation in the Member States of the European Union, 2008, http://www.law.uj.edu.pl/~kpk/eaw/other/220_EAW.pdf
  • Kritz, Niel J. (ed.), Transitional Justice: How Emerging Democracies Reckon with Former Regimes, United States Institute for Peace, Washington D.C., 1995 (Introduction)
  • Jacobs, White and Ovey, The European Convention on human Rights, Oxford 2010
  • Lasser M., Judicial deliberation: A Comparative Analysis of Judicial Transparency and Legitimacy, Oxford, 2004
  • Mitsilegas V., The constitutional implications of mutual recognition in criminal matters in the EU, Common Market Law Review 2006, pp 1277-1311
  • Peers S., EU Justice and Home Affairs Law, Oxford 2008
  • Rehnquist W., The Supreme Court, Vintage 2001
  • Schabas, William A., An Introduction to the International Criminal Court, Cambridge University Press, Cambridge, 2001 (Creation of the Court)
  • Spronken T., Vermeulen G., de Vocht D., Puyenbroeck L., EU Procedural Rights in Criminal Proceedings, Institute for International Research on Criminal Policy, Ghent University, 2009, www.eulita.eu/eu-procedural-rights-criminal-proceedings
  • Šturm, Lovro (ed.), Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002
  • Zupančič B. M., The Owl of Minerva, Eleven, 2008
  • Zupančič B. M., Pravo in ptav, Cankarjeva založba, 1990
  • Zupančič B. M., Pravine pravne kulture, FDV, 1995

Cilji in kompetence:

Po končanem programu naj bi slušatelji razumeli koncepta ustavnega in mednarodnega kazenskega prava, vlogo sodišč pri nastanku takšnega prava, delovanje nacionalnega kazenskopravnega sistema z vidika nekaterih temeljnih kazenskopravnih načel in institutov, poznavanje osnov delovanja Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in določb EKČP kazenskopravne narave, poznavanje ustavnih osnov sistema ZDA in razvoja določenih temeljnih konceptov kazenskega prava ZDA kot pravne ureditve, ki je kot prva porodila vrsto institutov, ki so danes splošni sestavni del kazenskega prava demokratičnih držav. Hkrati naj bi pridobili tudi pregled nad razvijajočim se kazenskim pravom EU in problematiko takšnega razvoja (različni pogledi na razlago temeljnih pravic v kazenskem postopku med državami članicami EU in reševanje takšne problematike z vzajemnim priznavanjem in harmonizacijo skozi zakonodajo EU).

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Posledično naj bi slušatelji po koncu programa bili usposobljeni za samostojno delo na področju mednarodnega in supra nacionalnega kazenskega prava v smislu vključevanja pridobljenega znanja bodisi na nacionalni ravni bodisi v mednarodnem okolju. Pri tem bodo poznali temeljno judikaturo nacionalnega ustavnega sodišča, ESČP, Sodišča EU in Vrhovnega sodišča ZDA, torej judikaturo, ki je temelj za razumevanje zgodovinskega razvoja temeljnih kazenskopravnih pravic kakor tudi njihovega sodobnega pojmovanja.

S tem bodo razumeli temelje institutov, ki jih v abstraktni obliki najdejo npr. v ZKP (npr. globlje razumevanje izjem od sodne avtorizacije v sistemu hišne preiskave, problematika preventivnih preiskav, ki rušijo klasične kazenskopravne okvirje, itd.). Hkrati bodo tudi usposobljeni za nadaljnje samostojno spremljanje zadevnega področja ter iskanje virov in judikature.

Metode poučevanja in učenja:

Temelj bo primerjalnopravna metoda, pri čemer bodo predavanja temeljila na sokratični metodi spodbujanja skupinske razprave. V ta namen bo s strani predavatelja predstavljena določena problematika, nakar se bo slušatelje spodbujalo, da po končani predstavitvi navedejo svoje morebitne strokovne izkušnje oz. mnenje. Hkrati bo pred posameznimi sklopi predavanj navedena ustrezna literatura, kar bo slušateljem omogočilo predhodno pripravo na predavanja ter jim s tem olajšalo razumevanje tematike in sledenje predavanjem. V kolikor bodo zagotovljene ustrezne tehnične možnosti, je predviden tudi avdio-vizualni prikaz poteka obravnave pred ESČP ter razprav na ravni EU v Evropskem parlamentu in Svetu v zvezi s kazenskim pravom EU.

Predvidena je tudi priprava skripte »Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic – kazenskopravni vidiki«.

Načini ocenjevanja:

Ocenjuje se pisni izpit.

Reference nosilca:

 

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/ustav