Primerjalno ustavno pravo

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Dodiplomski univerzitetni Pravo 1 2

Vrsta predmeta

Obvezni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
40 20 6

Nosilec predmeta

prof. dr. Arne Marjan Mavčič

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Izpolnjevanje pogojev za vpis v 1. letnik.

Vsebina

Predmet omogoča študentom širše in poglobljeno znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu. Gre za kombinacijo nacionalnega in primerjalnega prava. Kot nadgradnja študija o nacionalnem ustavnem oziroma pravnem sistemu primerjalna metoda seznanja študente z ureditvami drugih držav, izhajajoč iz posebnosti po posameznih svetovnih regijah in upoštevajoč značilne tipe pravnih oziroma ustavnih sistemov.

I. Prvi blok:

Prvi del
Ideja konstitucionalizma (elementi konstitucionalizma, klasični sistemi konstitucionalizma,
ustavne reforme – posebej v novih demokracijah)
Drugi del
Sodna in ustavnosodna presoja ustavnosti (judicial and constitutional review), sistemi in
modeli.
1. Pojem in razvoj presoje ustavnosti (pojem presoje ustavnosti, razvoj presoje ustavnosti v
svetu, opredelitev ustavnega sodstva, pomen sodne presoje ustavnosti, primerjalna ureditev
ustavnega sodstva)
2. Sistemi presoje ustavnosti (zunajsodni in sodni sistem, ameriški model, evropski model,
mešani model, francoski model, New Commonwealth model, drugi modeli presoje, sistemi
brez sodne presoje ustavnosti)
3. Oblike presoje ustavnosti (preventivna in represivna presoja, konkretna in abstraktna
presoja, vrste in pravna narava ustavnosodnih odločitev, federalizem in ustavno sodstvo)
4. Mednarodne povezave organov sodne presoje ustavnosti

II. Drugi blok:

Prvi del

1. Zgodovinsko poreklo ustavnih sistemov

2. Razvoj

3. Materialni pojem pravnega oziroma ustavnega sistema

4. Socialno ekonomski vzroki nastajanja pravnih sistemov in nastajanja ustavnih sistemov v
obliki pisanih ustav

5. Posamezne skupine sistemov
5.1 Zgodovinska razvrstitev
5.2 Geografska razvrstitev in geografski poreklo sistemov
5.3 Temeljne značilnosti posameznih sistemov
5.3.1 ZDA
5.3.2 Velika Britanija
5.3.3 Nemčija
5.3.4 Švica
5.3.5 Nove demokracije
5.3.6 Afrika
5.3.7 Azija
5.3.8 Srednja in Južna Amerika
5.3.9 Avstralija

6. Metode pri proučevanju sistemov
6.1 Pravni pristop
6.2 Sociološki pristop
6.3 Zgodovinski razvoj: stare in nove primerjalne študije, proces globalizacije, vplivi
preobrazbe pravnih sistemov v devetdesetih letih 20. stoletja)

7. Vrste sistemov, s posebnim ozirom na strukturo sistema
7.1 Pisane in nepisane ustave
7.2 Pisane in dokumentarne ustave
7.3 Kodificirane in nekodificirane ustave
7.4 Čvrste in gibke ustave
7.4 Teritorialna organizacija oblasti v državah z unitarno in federativno strukturo

8. Kompleksno gledanje na ustavo

9. Kršitve ustave, ustavne tranzicije, prevzemanje ustavnih besedil kot vzorcev in
transplantacije ustav

10. Prelomni trenutki in tranzicija

11. Utrjevanje sistema: sodišča in demokracija

Drugi del

1. Nacionalna pravna oziroma ustavna ureditev in njene sestavine, primerjalne relacije do
tujih sistemov

2. Posebnosti posameznih tipov ureditev
2.1 Materialni vidik (vsebinske posebnosti urejanja posameznih ustavnih institutov v
nacionalnih sistemih)
2.2 Formalni vidik (posebnosti oblike ustavnih besedil)

3. Sistem in ustava v formalnem smislu

4. Odstopanje od elementov ustave v formalnem smislu

5. Viri ustavnega prava
5.1 Nacionalni viri
5.2 Mednarodni viri
5.3 Hierarhija: ustava, ustavni zakon, zakoni in drugi splošni akti, mednarodni dokumenti,
sodna praksa, ustavne tradicije in običaji, teorija, splošna pravna načela, morala.

6. Oblikovanje ustavnega besedila, koncepti, modeli (Blaustein,

www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.htm

III. Tretji blok:

1. Človekove pravice s primerjalnega vidika

2. Nacionalno varstvo

2.1 Formalno varstvo (redno sodstvo, posebno sodstvo, ustavno sodstvo).

2.2 Neformalno varstvo (ombudsman, nevladne organizacije itd.)

3. Mednarodno varstvo:
3.1 Univerzalno varstvo (Organizacija združenih narodov).
3.2 Regionalno varstvo (Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropsko sodišče za
človekove pravice, Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, Interameriško sodišče za
človekove pravice; Afriško sodišče za človekove pravice; Mednarodno sodišče za človekove
pravice po Daytonskem sporazumu (BiH)
4. Vpliv mednarodnega varstva na nacionalno varstvo

IV. Četrti blok:

1. Primerljivost pravnih oziroma ustavnih sistemov

2. Raven primerljivosti pravnih oziroma ustavnih sistemov

3. Primerjalne metode:
3.1 nižje ravni: empirični opis, zgodovinska razlaga.
3.2 višje ravni: tematska primerjava.

4. Zgodovinska metoda: Pravni/ustavni sistemi so produkt zgodovine in jih je mogoče
razložiti le s številnimi zgodovinskimi faktorji.

5. Institucionalna metoda: Pravni/ustavni sistemi so kvalificiran politično pravni pojav.

6. Ideološka metoda: Sisteme je mogoče ocenjevati na podlagi bolj ali manj skladnega zbira
vrednot in norm.

7. Funkcionalna metoda: Sistemi so eden od številnih pojavov v družbi in so hkrati element
sociološko političnega sistema.

8. Strukturalno funkcionalna metoda: Kot drugi pojavi, so sistemi eden od determinant
strukture družbe in hkrati je tudi struktura ena od determinant sistemov.

9. Sistemska metoda: se ukvarja s problemi političnih in pravnih relacij v okviru konkretnih
sistemov.

Temeljni literatura in viri:

– Mavčič, Arne, Primerjalno ustavno pravo – pravo človekovih pravic, založba Pasadena, Ljubljana, 2002.
– Blaustein, Albert P., Framing the Modern Constitution: A Checklist, A Philadelphia Constitution Foundation Book, Rothman and Co., Littleton, Colorado 80127, 1994.
– Blaustein, Albert P. /Sigler Jay A., Constitutions That Made History, Paragon House Publishers, New York, 1988.

Internet:

www.us-rs.si s povezavami
www.concourts.net s povezavami
www.lib.Uchicago.edu/~llou/conlaw.html

Zbirka ustav/Collection of Constitutions:
ICL (www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.html)
http://confinder.richmond.edu/confinder.html

Priporočljiva literatura:

– Blanpain, Roger, International encyclopaedia of laws, Constitutional law, The Hague, London, Boston, Kluwer Law International (suppl.).
– Bulletin on Constitutional Case-Law, Special Editions, 94-, Secretariat of the Venice Commission/Council of Europe, Strasbourg.

Cilji in kompetence:

Študenti bodo razvili splošne kompetence: znanje o ustavnih oziroma pravnih sistemih v svetu.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • Obveznost sodelovanja na predavanjih in vajah.
  • Predstavitev v naprej predpisanih primerov, ki vpliva na končno oceno izpita.
  • Neobvezni kolokvij pred izpitom, bodisi esejskega tipa ali take home, namenjen samo-preverjanju znanja

Opraviti pisni izpit, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.
Vaje: primerjava strukture Ustave RS s strukturami tujih ustav (www.concourts.net;
www.oefre.unibe.ch/law/icl/index.html); primerjava odločitve v postopku ustavne pritožbe Ustavnega sodišča Slovenije (www.us-rs.si) s sorodno odločitvijo tujega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (www.echr.coe.int)

Načini ocenjevanja:

Pisni izpit 70%
Naloge 30%

Reference nosilca:

Dostopno na: http://www.concourts.net/author.php

Prof. dr. Arne Marjan Mavčič je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1970.  Po končanem študiju na ljubljanski in zagrebški Pravni fakulteti je doktoriral leta 1979. Od leta 1970 do 1973 je bil pravni svetovalec v tedanjem slovenskem parlamentu, od leta 1974 do 1977 predstojnik Mednarodnega oddelka tedanje Republiške zdravstvene skupnosti. Od leta 1978 do 2002 je bil predstojnik Pravnega infomacijskega centra Ustavnega sodišča Republike Slovenije, po letu 2002 pa je na istem sodišču predstojnik Službe za analize in mednarodno sodelovanje. Je višji znanstveni svetnik Pravne fakultete ljubljanske univeze in docent za področje pravnih znanosti ter predava na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Deluje kot oficir za zvezo za Slovenijo pri Beneški komisiji Sveta Evrope in pri Frankofonski zvezi ustavnih sodišč, kot ekspert EU in Sveta Evrope za področje ustavnega sodstva in človekovih pravic, zastopa Slovenijo v Mreži EU neodvisnih ekspertov za človekove pravice, deluje kot član Mednarodne zveze za ustavno pravo, Mednarodne zveze pravnikov itd. Kot Fulbrightov štipendist je dalj časa predaval v ZDA, sicer pa stalno predava na seminarjih, konferencah in delavnicah v številnih evropskih in zunajevropskih državah. Njegova bibliografija zajema več kot 200 enot knjig, člankov in drugih strokovnih del v slovenskem in v tujih jezikih, predvsem s področja primerjalnega ustavnega prava, ustavnega sodstva in človekovih pravic.

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/prime