Okoljsko pravo PMN2

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Podiplomski Pravo in management nepremičnin I  PMN2  2  3

Vrsta predmeta

Izbirni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
 30  6

Nosilec predmeta

izr. prof. dr. Rok Lampe

Jezik

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vsebina

V zadnjih petindvajsetih letih je ekološko pravo močno pridobilo na pomenu in veljavi. Pri tem ne gre za modno muho, saj je razvoju te veje prava botrovala predvsem zavest vedno širšega kroga ljudi. Pri tem ni nenavadno, da se je zavest pričela pojavljati predvsem v ekonomsko bolj razvitih državah in se širi tudi v dežele v tranziciji. Veliko prelomnico pomeni Stockholmska konferenca 1972. leta. Ekološko pravo je po svoji naravi pravna veja, ki jo sicer lahko uvrstimo v javno pravo, vendar jo zelo pogosto prepletajo tudi pomembni elementi drugih pravnih vej, na primer odškodninske sankcije. Onesnaževanje okolja tudi ni več le problem ene same države, saj z lahkoto doseže drugo državo. Gre na primer za precej pogoste primer onesnaženja rek, zraka, morja, itd. Na področju mednarodnega sodelovanja potekajo aktivnosti iskanja novih pravnih rešitev. Pravo Evropske skupnosti, ki ekološko pravo uvršča med t.i. new policy areas, dovoli reševanje teh sporov nacionalnim sodiščem, kljub temu pa ostaja vrsta odprtih vprašanj, ki se bodo poenotila s sprejemom raznih konvencij v pripravi.

– Teoretični pristop k mednarodnem ekološkem pravu
– Antropocentrični temelji mednarodnega ekološkega prava
– Bio in eko-centrični temelji mednarodnega ekološkega prava
– Religijski temelji varstva narave
– Varstvo narave, pravo in etika
– Bioetika in varstvo okolja
– Viri mednarodnega ekološkega prava
– Konvencije
– Običaj
– Splošna načela mednarodnega prava
– Subsidiarni viri
– Oris zgodovinskega razvoja mednarodnega ekološkega prava
– Stockholmska konferenca 1972
– UNCLOS III
– Konferenca OZN o okolju in razvoju (UNCED)
– Svetovna Listina o naravi (1982)
– Deklaracija iz Rio de Janeira (1992)
– Agenda 21
– Novejši trendi – Johanesburška deklaracija (2002)
– Posamezna poglavja mednarodnega ekološkega prava
– Biološka raznolikost
– Konvencija o biološki raznolikosti (CBD)
– Konvencija o varstvu naravne in kulturne dediščine (UNESCO -1972)
– Konvencija o varstvu vodnih področij, posebno habitatov (Ramsar Konvencija)
– Varstvo atmosfere, ozračja in podnebja
– Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka
– Dunajska Konvencija o varstvu ozonskega plašča
– Montrealski in Kyotski Protokoli
– Varstvo pred atomskimi nesrečami
– Konvencija o pomoči v primeru nuklearnih in radioloških nesreč
– Konvencija o hitrem obveščanju o nuklearnih nesrečah
– Varstvo pred škodljivimi odpadki – Konvencija nadzoru čezmejnem prometu škodljivih odpadkov
– Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z nevarnimi odpadki
– Varstvo flore, favne in naravnih virov
– Konvencija o mednarodnem poslovnem prometu z ogroženimi vrstami favne in flore (CITES)
– Ekološko pravo v Evropski Uniji
– New Policy Area
– Razvoj ekološkega prava v EU
– Posebna načela ekološkega prava v EU
– Zelena knjiga o onesnaževanju okolja
– Obveznost poročanja
– Vloga nacionalnih poročil
– Odgovornost držav
– Sankcije za nesodelovanje
– Vloga sodišča Evropske skupnosti
– Primerjalnopravni vidiki ekološkega prava
– Posebnosti ekološkega prava v ZDA (CERCLA, OSHA, delovanje EPA)
– Trendi nemškega ekološkega prava
– Civilnopravni vidiki varstva okolja (SPZ, OZ, in primerjalnopravni vidiki)
– Ekološko pravo in naravne katastrofe

Temeljni literatura in viri / Readings:

  • Poudarek študija je na posameznih mednarodnopravnih dokumentih in analizi odločitev mednarodnih teles s področja ekološkega prava.
  • R. W. Findley, D. A. Farber, International Environmental Law, West Wadsworth, 1997.
  • D’Amato (Ed.), International Environmental Law Anthology, Anderson 1997.
  • J. Šinkovec, Pravo okolja, Načela in mednarodnopravni prikaz ČZ Uradni list Republike Slovenije, Zbirka učbeniki, Ljubljana 1994.
  • R. Lampe, Theoretical Apects of Transboundary Evironmental Impacts, Dillemas Imposed and Critical Review, Regional Contact 2001, str. 137-147.

Cilji in kompetence:

Učna enota prispeva k razvoju naslednjih splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc:

  • poznavanje ekološkega prava;
  • sposobnost razumevanja procese pravnih orodij za doseganje ciljev;
  • sposobnos prepoznavanja primerov morebitnih onesnaženosti pri načrtovanju nepremičnin;
  • sposobnost analiziranja, sintetiziranja pridobljenih znanj, predvidevanja rešitev in njihovih posledic;
  • sposobnost fleksibilnega prenosa znanj v prakso;
  • sposobnost razumevanja in reševanja sporov na ekološkem področju;
  • komuniciranje s strokovnjaki iz različnih nepremičninskih področij ter z različnimi interesnimi skupinami.

Predvideni študijski rezultati:

Metode poučevanja in učenja:

Načini ocenjevanja:

Pisni in ustni izpit.

Reference nosilca / Lecturer’s references:

 

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/okolj