Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Dodiplomski univerzitetni Pravo 3 1

Vrsta predmeta*

Obvezni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
40  30 7

Nosilec predmeta

prof. dr. Dimitrij Rupel

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

  • Urejen status študenta EPF
  • Zanimanje za mednarodne odnose
  • Navzočnost pri predavanjih in vajah
  • Poznavanje priporočene literature

Vsebina

Temeljno vprašanje mednarodnih odnosov, s tem pa tudi predmeta Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi (v nadaljevanju MSMO) je vprašanje vojne in miru. Pri predmetu MSMO uvodoma definiramo pojme iz naslova, pri čemer poudarjamo izvor moderne »svetovne ureditve« v vestfalskem sistemu (1648), ki je uveljavil suverenost držav, in njegovo novejšo aplikacijo – dunajski kongres (1815), s katerim so se končale napoleonske vojne, predvsem pa francoska revolucija. Vestfalski in dunajski sistem so napadali in kršili nacionalni prevrati in revolucionarna gibanja, v novejšem času predvsem fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Najnovejši primer kršitve vestfalskega sistema je Islamska država (ISIS). To zgodovinsko dogajanje je povezano z realističnimi (Morgenthau, Kissinger)  in idealističnimi (Wilson) teorijami mednarodnih odnosov.

Posebna pozornost velja vprašanju samoodločbe, koncu kolonializma, prelomnim dogajanjem po padcu Berlinskega zidu in ločevanju narodov od držav, npr. jugoslovanski krizi, razpadu Sovjetske zveze in različnim prizadevanjem za narodno neodvisnost, pri čemer je potrebno podrobneje preučiti pojme, kot so ljudstvo, narod, etnična skupnost, nacija in država.

V nadaljevanju se ukvarjamo z vlogo, ki so jo igrali Slovenci in ki jo igra Slovenija na mednarodnem prizorišču. Za ta namen predstavljamo mejnike od leta 1848 (preko Majniške deklaracije, Krfske deklaracije, Čebinske izjave, temeljnih točk OF…) do leta 1987 (Nova revija, nove stranke…). Vse vojne se končajo s pomočjo diplomacije. Diplomacija se ukvarja s tehnologijo miru (mednarodna pogajanja, konference, sporazumi, konvencije, resolucije…). V okviru MSMO je posebna pozornost posvečena vzpostavljanju slovenske diplomacije in njenim preizkušnjam (Brioni, Haag, španski kompromis, sporazum Drnovšek-Račan. Dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ…), predvsem pri predsedovanju OVSE in EU.

V 19. stoletju se meddržavni odnosi regulirajo s kongresi, pozneje z (mirovnimi) konferencami. Danes so za ta namen pooblaščeni npr. generalna skupščina OZN, Stalni svet OVSE, Svet Evrope, Evropski svet (EU), Severnoatlantski svet (NATO)… V okviru MSMO obravnavamo mednarodnopravne instrumente, kot so: Ustanovna listina OZN 1945, Washingtonska pogodba 1949, ADP 1955, Dunajske konvencije 1961 (dipl. odnosi), 1963 (konzul. odnosi), 1969 (pogodb. pravo), Deklaracija »1514« (1960), Helsinška sklepna listina 1975, Osimski sporazumi 1975, Sporazum Drnovšek-Račan 2001, Brionska izjava 2005, Lizbonska pogodba 2007-2009, Arbitražni sporazum 2009-2011.

Slovenska diplomacija je nastala na (ne vselej posrečeni podlagi) podlagi jugo-diplomacije, ki vendar zasluži označitev. Pomembne so naslednje téme: Diplomatsko izročilo evropskih velesil, avstrijska diplomacija, jugoslovanska diplomacija, slovenska diplomacija: (Brioni 7. julij 1991); predstavljamo posamezne znamenite osebnosti: Metternich, Talleyrand, Ribbentrop, Molotov, Kardelj, Genscher, Baker, Kozirev, Albright… Predmet analize bojo ministrstva, kabineti, sveti za nacionalno varnost, parlamentarni odbori… Na kratko bomo prikazali stroške tradicionalnih in novih, velikih in manjših  diplomacij, zunanje službe EU in domače diplomacije (DKP).

Eno ključnih vprašanj MSMO se glasi: zakaj je slovenska država nastala šele leta 1991? To vprašanje je povezano z »vprašljivostjo« slovenskega naroda v preteklosti (Vidmar: Kulturni problem slovenstva 1932, Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja 1939, Pirjevec: Vprašanje naroda 1970).

Zanimajo nas slabosti in prednosti majhnih skupnosti, za katere sta značilni visoka socialna povezanost in visoka socialna kontrola. V mednarodnih odnosih srečamo stališča, da so majhne države enakopravne, pa tudi, da imajo majhne države enake dolžnosti kot velike.

Temeljna literatura in viri / Readings:

Temeljna literatura:

-Bobbitt, Philip, The Shield of Achilles – War, Peace, and the Course of History (New York 1998)
-Kissinger, Henry, Diplomacy (New York 1994)
-Morgenthau, Hans: Politika med narodi. Borba za moč in mir (Ljubljana 1995)
-Petrič, Ernest, Zunanja politika – osnove teorije in praksa (Ljubljana 2010)
-Rupel, Dimitrij, Negotovo življenje 176.članice OZN (Ljubljana 2013)

Priporočena literatura:

-Ash, Timothy Garton, Svobodni svet (Ljubljana 2006)
-Barber, Benjamin R.: Jihad versus McWorld (New York 2001)
-Benko, Vladimir: Sociologija mednarodnih odnosov (Ljubljana 2000)
-Huntington, Samuel P.: Spopad civilizacij (Ljubljana 2005)
-Kagan, Robert: Paradise and Power. America and Europe in the New World Order (London 2003)
-Kennedy, Paul: The Rise and Fall of the Great Powers. Economic Change and Military Conflict from 1500 to 2000 (New York 1989)
-Kissinger, Henry: Obnovljeni svijet. Metternich, Castlereagh i problemi mira 1812-1822 (Zagreb 1976)
-Kupchan, Charles A.: The End of the American Era. U.S. Foreign Policy and the Geopolitics of the Twenty-first Century (New York 2003)
-Nye, Joseph S.: The Paradox of American Power (Oxford 2002)
-Rahten, Andrej: Od habsburške monarhije do panevropske unije. Razprave, predavanja in članki 2000-2009 (Ljubljana 2009)
-Rahten, Andrej: Izidor Cankar diplomat dveh Jugoslavij (Ljubljana Mengeš 2009)
-Rupel, Dimitrij, Skrivnost države (Ljubljana 1992)
-Rupel, Dimitrij, Stabilnost ali svoboda – mednarodni položaj in zunanja politika (Ljubljana, Brdo pri Kranju 2009)
-Rupel, Dimitrij, Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil (Ljubljana 2009)
-Rupel, Dimitrij, Slovenija na svetovnem prizorišču (Ljubljana 2011).

Cilji in kompetence:

Študenti naj bi si pridobili znanja, ki jim bodo – doma in v EU – omogočila objavljanje in poglobljeno raziskovanje na področju mednarodnih odnosov; delo v ustanovah, ki se ukvarjajo z mednarodnimi zadevami.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Predmet  MSMO omogoča vstop v teorijo in prakso mednarodnih odnosov. Na njegovi podlagi bodo slušatelji bolje razumeli pomen neodvisne države, zunanjepolitične strategije, diplomacije, mednarodnega prava, suverenosti in mednarodnih povezav. Študij usposablja študente za neodvisne in kompetentne analize svetovnega dogajanja in slovenskega mednarodnega položaja.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja nosilca s prezentacijo »power-point«; seminarji, seminarske naloge.

Načini ocenjevanja:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Ustni izpiti

Reference nosilca / Lecturer’s references:

Doktorat iz sociologije (Brandeis University 1976), redni profesor ljubljanske univerze (1992), minister za zunanje zadeve RS (1990-1992, 2000-2008), veleposlanik v ZDA (1997-2000). Prof. Rupel predava na EVRO-PF in FDŠ; objavil številne knjige in članke o političnih in diplomatskih problemih. (Glej bibliografijo.)

Ph. D. in sociology (Brandeis University 1976), full professorship (University of Ljubljana 1992), Minister of Foreign Affairs of Slovenia (1990-1992, 2000-2008), Ambassador to U.S. (1997-2000); teaching at EVRO-PF/European Faculty of Law and FDŠ/Faculty of Government and European Studies; published numerous books and articles on political and diplomatic issues. (See bibliography.)

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/medna