Kazensko pravo

Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester
Dodiplomski univerzitetni Pravo 1 2

Vrsta predmeta

Obvezni

Predavanja Seminar Sem. vaje Lab. vaje Teren. vaje Samost. delo ECTS
60 20 8

Nosilec predmeta

izr. prof. dr. Anže Erbežnik

Jezik

Slovenščina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v 1. letnik študija.

Vsebina

Uvodna razlaga:
– pomen, normativne značilnosti in razčlenjenost kazenskega prava,
– viri kazenskega materialnega prava in načini njihove razlage v različnih fazah udejanjanja tega prava,
– kazenskopravna znanost, razvoj šol kazenskega prava in njihov vpliv na pozitivno kazensko pravo,
– internacionalizacija kazenskega prava po znanstveni poti in sodelovanje z drugimi (pomožnimi) znanostmi.

Temelji evropskega kazenskega prava:
– zgodovinski razvoj kazenskega prava v Evropi od konca 18. stoletja,
– kazensko pravo pri Slovencih v 20. stoletju pred osamosvojitvijo in po njej.

Splošne značilnosti pozitivnega kazenskega prava:
– načela kazenskega materialnega prava (vključenost v pravno državo, načelo zakonitosti, krivdno načelo, načelo pravičnosti in načelo humanizacije kazenskih sankcij),
– oblika udejanjanja kazenskega prava (kazenski zakoni, razdeljenost na splošni in posebni del, kodificiranost kazenskega prava, posebni in stranski kazenski zakoni, sodbe rednih sodišč, pravna mnenja občne seje Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča),
– veljavnost kazenskih zakonov: krajevna, časovna in osebna.

Temelji nauka o kaznivem dejanju:
– človekovo dejanje kot pogoj za kazensko odgovornost
– objektivno-subjektivna koncepcija kaznivega dejanja,
– vrste izvršitvenih dejanj,
– splošne modalitete: način, kraj in čas storitve kaznivega dejanja,
– vrste posledic in problem vzročne zveze,
– pripravljalna dejanja, poizkus in dokončano kaznivo dejanje,
– enovitost in pluralnost dejanj,
– stek in navidezni stek kaznivih dejanj,
– protipravnost in določenost kaznivega dejanja v zakonu,
– izključitve kaznivega dejanja in
– izključitve kaznivosti.

Krivda:
– razmerje med krivdo, kaznivim dejanjem in kaznijo,
– psihološke in normativne sestavine krivde, definiranje krivde v zakonu in njena ugotovitev v sodbi,
– naklepna in malomarnostna krivda,
– krivda kot subjektivna protipravnost storilčevega ravnanja,
– neprištevnost, zmota (dejanska, pravna), skrajna sila in še drugi primeri izključitve krivde.

Subjekti kaznivega dejanja:
– fizična in pravna oseba kot aktivni subjekt kaznivega dejanja,
– vrste storilstva,
– udeležba: napeljevanje in pomoč,
– posebne določbe o hudodelski združbi,
– pasivni subjekti in njihova pravna pomembnost.

Kazni in druge kazenske sankcije:
– kazenskopravne teorije o pomenu, potrebnosti in primernosti kaznovanja,
– kazni (vrste in meje, odmera),
– opozorilne sankcije (pogojna obsodba, sodni opomin),
– varnostni ukrepi in pravne posledice obsodbe,
– civilne sankcije v kazenskem pravu,
– temeljne določbe o izvršitvi kazenskih sankcij,
– ugasnitev učinkov kazenskih sankcij,
– zastaranje, rehabilitacija, amnestija, pomilostitev.

Posebni del:
– pregled najpomembnejših inkriminiranih dejanj, storjenih zoper:
– individualne pravne vrednote,
– skupne pravne vrednote
– pravne vrednote iz okrilja države
– mednarodno priznane pravne vrednote.

Temeljni literatura in viri:

– Kazenski zakonik (KZ-1 in KZ-UPB1) z uvodnimi pojasnili Ivana Beleta, Mithje Deisingerja in Vida Jakulina, GV založba, Ljubljana, 2008.
– Bele, Ivan, Kazenski zakonik s kometarjem, Sploišni del, GV založba, Ljubljana, 2001.
– Bele, Ivan, Deisinger, Mitja, Balažic, Vlado, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja s komentarjem, Gospodarski vestnik, 2000.
– Bele, Ivan, Šepec, Miha, Praktikum za kazensko materialno pravo : s predstavitvijo institutov splošnega dela kazenskega zakonika, Evropska pravna fakulteta, 2011.
– Deisinger, Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV založba, Ljubljana, 2002.
– Selinšek, Liljana, Kazensko pravo, splošni del in osnove posebnega dela, GV založba, Ljubljana, 2007.

Dodatna litaratura
– Beccaria, Cesare, O zločinih in kaznih, in Jelenc, Franc Ksaver, Dva govora o splošnih načelih kriminalnega prava in njegovi literarni zgodovini (uredil Ljubo Bavcon), Pravna fakulteta in Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.
– Bausteine des europaischen Strafrechts, Zbornik Coimbrasimposium für Claus Roxin, ured. Berndt Schünemnan, Jorge Figeiredo Dias, Carl Heymansverlag, Köln, Berlin, Bonn, München, 199
Roxin, Claus, Strafrecht – Allgemeiner Teil, CH Beck, München, 2006.

Cilji in kompetence:

Predmet uvaja študenta v pravno mišljenje in pravno izrazoslovje. Predstavlja temeljni uvodni predmet za študij prava.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent/študentka pridobi temeljna znanja o bistvu prava, njegovih značilnostih in zakonitostih, najpomembnejših prvinah ter povezanosti z drugimi družbenimi pojavi; pridobi znanja, ki so nujno potrebna za preučevanje in razumevanje sodobnega prava in njegovih institucij; osvoji znanje o temeljnih pravnih institutih, pravnih panogah in pravni terminologiji, ki je nujna podlaga za nadaljnje preučevanje posameznih pravnih predmetov.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja z aktivno udeležbo študentov; utrjevanje snovi na vajah s preučevanjem praktičnih primerov.

Načini ocenjevanja:

Pisni izpit.

Reference nosilca:

 

PRIJAVNICE

Prijavite se na razpis preko elektronske prijavnice.

/predmetnik/kazen