Pogosta vprašanja

PDF dokument: Pogosta vprašanja

SPLOŠNO O FAKULTETI IN ODDELKIH

1.Kje ima fakulteta sedež? Ali lahko predavanja obiskujem tudi na drugih lokacijah?

Fakulteta ima sedež v Novi Gorici, predavanja pa lahko obiskujete tudi v študijskem centru fakultete v Ljubljani.

 2. Ali je Evropska pravna fakulteta članica Nove univerze?

 Da, Evropska pravna fakulteta je v letu 2017 postala članica Nove univerze

3. Ali je Evropska pravna fakulteta zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?

 Da, Evropska pravna fakulteta je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.

 4. Kdaj je odprt referat in kje je?

 Referat se nahaja na sedežu fakultete v Novi Gorici in v študijskem centru v Ljubljani. V referatu v Novi Gorici se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka, med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30, v referatu v Ljubljani pa od ponedeljka do petka, med 8:30 in 17:00. Uradne ure po telefonu so od ponedeljka do petka od 10:00 do 12:00.

5. Kdo so člani akademskega zbora fakultete?

 Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.

6. Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?

 Študenti imajo  svoje predstavništvo v organih fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.

7. Kje je knjižnica fakultete in kakšen je njen urnik?

 Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23, odprta pa je od ponedeljka do petka od 10:00 – 18:00.

8. Kdaj se sestaja Študijska komisija?

 Študijska komisija se sestaja praviloma vsako prvo sredo v mesecu, s tem da v času poletnih počitnic (avgust) seje ne potekajo.

9. Do kdaj in na kateri naslov moram posredovati prošnjo na študijsko komisijo?

 Prošnjo se posreduje na Študijske komisije najkasneje 3 dni pred sejo na naslov Evropska pravna fakulteta, Mestni trg 23, 1000 Ljubljana.

10. Kaj je poletna/jesenska/spomladanska šola?

 Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga fakulteta vsako leto nudi svojim študentom in zunanjim interesentom. Prijavljeni lahko tam pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora Evro-pf, sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gostje iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. V skladu s Pravilnikom o študiju lahko študent naslovi, na podlagi udeležbe, na Študijsko komisijo »Prošnjo za priznanje formalnega in neformalnega izobraževanja« za priznavanje izbirnih predmetov.

11. Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?

 Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.

 

12. Ali je diploma, pridobljena na vaši zasebni fakulteti, javnoveljavna?

Da, vsi študijski programi so javno veljavni in akreditirani v Republiki Sloveniji. Za akreditacijo veljavnosti študijskih programov skrbi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

13. Kdaj dobim študentsko izkaznico (ŠI)?

 Študent prejme ŠI predvidoma v decembru.

14. Izgubil-a sem študentsko izkaznico, kaj moram storiti?

Če želite novo študentsko izkaznico, morate najprej urediti preklic izgubljene študentske izkaznice v Uradnem listu in nato potrdilo o preklicu posredovati na fakulteto, da vam posredujemo nov obrazec v izpolnitev. Po prejetju izpolnjenega obrazca z vaše strani, fakulteta naroči novo študentsko izkaznico, ki vam jo izdelano posreduje po pošti.

15. Katere obštudijske dejavnosti ponuja fakulteta?

Fakulteta študentom zagotavlja pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti. Mednje sodijo strokovne ekskurzije, tekmovanja, poletne šole, razne delavnice, okrogle mize, akademski forumi, gostujoča predavanja, študentske zabave, Erasmus delavnice, Alumni srečanja, ipd. Za pester nabor obštudijskih dejavnosti skrbijo zlasti Karierni center Evropske pravne fakultete, Mednarodna pisarna in Študentski svet.

16. Zasledil-a sem, da izvajate nov podiplomski študijski program “Alternativno reševanje sporov”. Kdaj začnete z izvajanjem študijskega programa, za kakšen študij gre?

Interdisciplinaren študijski program »Alternativno reševanje sporov« II. stopnje izvaja Evropska pravna fakulteta že tretje leto. V slovenskem prostoru ponuja diplomantom različnih strok možnost, da  svoje že pridobljeno znanje še dodatno nadgradijo s področij reševanja konfliktov, sporov, predvsem mediacije, arbitraže in podobnih postopkov. Z izvajanjem novega študijskega programa smo pričeli v študijskem letu 2015/2016.

 

VPIS IN ŠTUDIJSKI PROGRAMI

1. Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?

DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Prvi prijavni rok:

  1. 2. 2018 – 30. 3. 2018 (Pravo (UN), PMIN (VS))

Drugi prijavni rok:

  1. 8. 2018 – 29. 8. 2018 (Pravo (UN))
  2. 8. 2018 – 14. 9. 2018 (PMIN (VS))

 

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
Prvi prijavni rok:

  1. 7. 2018 – 17. 8. 2018

Drugi prijavni rok:

  1. 9. 2018 – 14. 9. 2018

 

2. Kdaj potekajo prijavni roki za vpis po merilih za prehode med študijskimi programi, diplomante in vzporedni študij?

DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij:

  1. 9. 2018 – 17. 9. 2018 (Pravo (UN), PMIN (VS))

 

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Prvi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij:

  1. 7. 2018 – 17. 8. 2018

Drugi prijavni rok za vpis po merilih za prehode, diplomante in vzporedni študij:

  1. 9. 2018 – 14. 9. 2018

 

 3. Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?

 Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 01 251 44 00 (03) ali 05 338 44 00 (03) v času uradnih ur referata ali prek e-mailov: info.ljubljana@epf.nova-uni.si, referat.ljubljana@epf.nova-uni.si ali info@epf.nova-uni.si, referat@epf.nova-uni.si.

4. Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?

Visokošolski študijski program “Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje”

V prvi letnik dodiplomskega visokošolskega programa “Pravo in management infrastrukture in nepremičnin” se lahko vpiše:

  • kdor je opravil splošno maturo;
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu;
  • kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Dodiplomski univerzitetni študijski program “Pravo I. stopnje”:

 Pogoji za vpis v 1.  letnik dodiplomskega univerzitetnega programa “Pravo”:

  • uspešno opravljena splošna matura ali
  • uspešno opravljena poklicna matura, po kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmet ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali
  • katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1. 6. 1995.

Magistrski študijski program “Pravo II. stopnje”

 V prvi letnik podiplomskega programa se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (38)),
  • kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS),
  • kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS),
  • kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)), sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS),
  • kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja), sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS).

Doktorska študija programa: “Pravo III. stopnje” in “Pravo in management nepremičnin III. stopnje”

V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše, kdor je zaključil:

  • študijski program 2. stopnje;
  • študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
  • štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11.6.2004;
  • študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi, sprejet pred 11.6.2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Več informacij o posameznem študijskem programu in vpisnih pogojih najdete TUKAJ

5. Kaj lahko storim, če imam pri prijavi na fakulteto težave?

 Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.

Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonskih številkah 01 251 44 00 (03) ali 05 338 44 00 (03) v času uradnih ur referata ali prek e-mailov: info.ljubljana@epf.nova-uni.si, referat.ljubljana@epf.nova-uni.si, info@epf.nova-uni.si ali referat@epf.nova-uni.si.

6. Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?

Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature. Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.

7. Opravljeno imam poklicno maturo, želel_a pa bi se vpisati na dodiplomski univerzitetni študijski program “Pravo”. Ali je to mogoče?

Da, to je mogoče, vendar morate opraviti še peti predmet na maturi. Na opravljanje petega predmeta na maturi se prijavite na Državnem izpitnem centru – ric.si. V zvezi z opravljanjem izpitov iz maturitetnih predmetov, se lahko pozanimate tudi na katerikoli Gimnaziji.

8. Ali moram kot peti predmet opravljati kaj specifičnega, če se želim vpisati na enega izmed vaših študijskih programov?

Ne, edina omejitev pri izbiri petega predmeta na maturi je ta, da to ni predmet, ki ste ga že opravljali v okviru poklicne mature.

9. Kje lahko dobim informacije o prijavi in opravljanju izpitov iz maturitetnih predmetov?

Za več informacij si oglejte spletno stran ric.si, lahko jih tudi pokličete na telefonsko številko 01 548 46 00 v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do petka od 8:30 do 15h ali jim pišete na e-mail naslov: info@ric.si. V zvezi z opravljanjem izpitov iz maturitetnih predmetov, se lahko pozanimate tudi na katerikoli Gimnaziji.

 10. Dokončal_a sem izobraževanje na višji šoli, ali se mi pri tem priznajo kakšni izpiti?

Priznajo se lahko le izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje in original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

11. Na fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?

Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih načrtov predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

12. Kakšna je razlika med rednim (koncesioniranim, brezplačnim) in izrednim (plačljivim, nekoncesioniranim) načinom študija?

Razlika med rednim in izrednim načinom študija je v tem, da se na rednem načinu študija plača zgolj vpisnino, ki znaša 100 EUR, pri izrednem načinu študija pa je potrebno plačati šolnino, ki je odvisna od smeri in stopnje študijskega programa. Aktualne cene si lahko pogledate v ceniku fakultete.

Ne spreglejte: na redni študij se lahko vpišejo vsi: zaposleni, iskalci zaposlitve, študentje, upokojenci… Pomembno je le, da izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s posameznim študijskim programom.

13. Enkrat sem že bil vpisan na fakulteto, ali se lahko zdaj brezplačno vpišem k vam?

Brezplačno se lahko vpišete pod pogojem, da se vpisujete na program, ki je koncesioniran (tj. dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo ter podiplomska magistrska programa Pravo in Pravo in management nepremičnin) in še niste koristili možnosti:

  • ponavljanja letnika,
  • prepisa na drugo fakulteto,
  • prehoda med študijskimi programi.

14. Ali obstaja starostna omejitev za vpis v redni študijski program?

 Ne, starostna omejitev ne obstaja. Pri nas so dobrodošli študentje in študentke vseh starosti.

15. Ali se lahko vpišem na redni način študija, če sem zaposlen? Ali obstaja glede tega kakšna starostna omejitev?

Da, na redni način študija se lahko vpišete tudi, če ste zaposleni, starostna omejitev ne obstaja. Edina omejitev je, da na isti stopnji niste že pridobili izobrazbe oziroma, če ste že bili vpisani na fakulteto na isti stopnji, kot se želite vpisati, niste koristili možnosti ponavljanja letnika, prepisa na drugo fakulteto ali prehoda med študijskimi programi.

16. Če sem vpisan na redni študij in sem redno zaposlen, ali mi kljub temu pripadajo študentske ugodnosti?

Študentske ugodnosti redno zaposlenih so omejene, npr. nimate pravice do koriščenja bonov ali pravice do nastanitve v študentskih domovih.

 17. Sem iz Makedonije/Srbije/Bosne in Hercegovine/Kosova/Črne gore in bi se rad_a vpisal_a na vašo fakulteto. Zanima me, ali se lahko vpišem na redni način študija?

Da, lahko se vpišete na redni način študija, in sicer na podlagi bilateralnih sporazumov, ki jih ima Republika Slovenija podpisane z državami bivše Jugoslavije.

Vpišete se lahko na vpisna mesta, ki so predvidena za tuje državljane.

18. Na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?

 Načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.

19. Do kdaj moram plačati vpisnino?

 Vpisnino mora poravnati kandidat do vpisa.

20. Ali se moram priti osebno vpisat na fakulteto?

 Ne, saj vpis poteka elektronsko. Na vpis vas povabimo preko pošte.

21. Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?

 Ne, ”skritih” stroškov ni.

 Stroški vpisa zajemajo:

– članarina za Univerzitetno knjižnico Nove univerze,
– dostop do portala e-Univerza,
– izvod revije Dignitas,
– vpisna dokumentacija,
– študentska izkaznica,
– hologramska nalepka,
– prispevek za informacijski sistem VIS, ki ga uporabljajo študenti,
– finančni prispevek za Študentski svet,
– prispevek za kritje stroškov študijskega in strokovnega informiranja študentov (SMS sporočila, itd.),
– prispevek za e-gradiva.

22. Ali je praksa na fakulteti obvezna pri katerem izmed študijskih programov?

Praksa je obvezna na visokošolskem študijskem programu “Pravo in management infrastrukture in nepremičnin”, v primeru, da študent ni zaposlen. Študijska komisija lahko oprosti opravljanje prakse udeležencem predavanj, če so bili do vpisa na Fakulteto zaposleni najmanj eno leto v podjetju ali organizaciji, kjer so opravljali naloge, ki bi bile lahko priznane kot opravljena strokovna praksa. Študent mora na Fakulteto poslati pisno prošnjo z ustreznimi dokazili, ki jih na predlog komisije prouči določen fakultetni pedagoški sodelavec.

23. Kdo je upravičen do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami?

Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študiju na Evro-pf upravičene osebe, ki imajo:

– delno ali popolno izgubo vida (slabovidni in slepi študenti),
– delno ali popolno izgubo sluha (naglušni in gluhi študenti),
– govorno-jezikovnimi težavami (težavami v komunikaciji),
– gibalno oviranostjo,
– dolgotrajno (bolezen, ki ne izzveni po treh mesecih) oziroma kronično boleznijo,– primanjkljaji na posameznih področjih učenja (težave na področju branja in pisanja, npr. disleksija ipd.).

24. Zasledil_a sem, da izvajate nov podiplomski študijski program “Civilno in gospodarsko pravo”. Kdaj začnete z izvajanjem študijskega programa, za kakšen študij gre?

Magistrski študijski program “Civilno in gospodarsko pravo” izvaja Evropska pravna fakulteta že drugo leto. Študijski program je zasnovan interdisciplinarno in v celoti sledi domačim in mednarodnim pravnim smernicam ter tako študentom zagotavlja strokovno podlago za učinkovito in sistematično poglabljanje pridobljenega znanja na tretji stopnji. Program nudi študentom potrebna teoretična in praktična poglobljena znanja za reševanje konkretnih strokovnih problemov v pravni praksi, hkrati pa jih uvaja tudi v raziskovanje in razvoj. Z izvajanjem novega študijskega programa smo pričeli v študijskem letu 2016/2017.

 

ZAPOSLITEV PO ZAKLJUČKU ŠTUDIJA

 

1. Kje lahko dobim informacije o možnosti zaposlitve ob koncu študija?

Vse informacije o možnostih zaposlovanja študenti prejmejo v Kariernem centru Nove univerze.

  • Vodja projekta: Nataša Kolavčič, univ. dipl. upr. org., dipl. prav. (un); Koordinatorka kariernega centra Evropske pravne fakultete
  • Kontakt: karierni.center@nova-uni.si
  • Telefon: 05 338 44 06

2. Kakšni so podatki o zaposlitvi diplomantov po dokončanem študiju? Kje lahko dobim več informacij o tem?

Raziskave kažejo, da večina diplomantov fakultete najde prvo zaposlitev v roku enega leta po zaključku študija. Diplomanti študijske smeri »Pravo« lahko – ob pogoju zaključene prve in druge stopnje študija pravne smeri- pristopijo na pravniški državni izpit ter se usmerijo v vse klasične pravniške poklice (kot npr. sodnik, tožilec, odvetnik, notar, ipd.). Zaradi široke uporabnosti znanja pa se jim veliko zaposlitvenih možnosti nudi v javnem in zasebnem sektorju. Diplomanti študijske smeri »Pravo in managementa infrastrukture in nepremičnin« se zaposlujejo predvsem pri podjetjih, ki se ukvarjajo z nepremičninami, gradbeništvom, energetiko, infrastrukturo ter na položajih srednjega in višjega managementa v večjih podjetjih. Zaposlitvene možnosti se vsem diplomantom fakultete odpirajo tudi v javnih podjetjih, državni upravi, zavodih, gospodarstvu in drugih dejavnostih, kjer se zahteva specifično znanje s področja prava ali prava in managementa nepremičnin. Več informacij o možnostih zaposlitve ob koncu študija lahko študenti prejmejo preko Kariernega centra Evropske pravne fakultete.

ŠTUDIJ

1. Ali imate študij na daljavo?

Študij na daljavo poteka prek spletnega portala euniverza.eu, do katerega študenti članic Nove univerze dostopajo brezplačno in poslušajo predavanja. Študij na daljavo služi kot pomoč pri pripravi na izpite in je predvsem primeren za tiste, ki se zaradi svojega nepredvidljivega urnika težje udeležujejo predavanj in si tako lahko prilagodijo urnik sebi. Izpiti tudi pri študiju na daljavo potekajo na lokaciji, v klasični obliki.

2. Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?

 Ne, predavanja niso obvezna, z nekaj izjemami, na katerih je prisotnost obvezna. Vse obvezne prisotnosti so v naprej napovedane. Sicer pa so vsa predavanja za študente zelo priporočljiva.

3. Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?

Predavanja se v celoti izvajajo na sedežu fakultete v Novi Gorici ter v nekoliko zmanjšanem obsegu v študijskem centru v Ljubljani. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v dopoldanskem in/ali popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.

4. V kolikšnem času moram dokončati študij?

 Študij je potrebno dokončati v enem letu več kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program “Pravo” traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali absolventski staž.

5. Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?

Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge, zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalj trajajoča bolezen, …). Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Ali mi pripada status absolventa?

V skladu s Pravilnikom o študiju na Evro-pf, lahko status absolventa koristi študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

7. Kako se lahko vpišem v absolventa?

 Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

8. Kolikokrat lahko ponavljam letnik?

 Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.

9. Ali se lahko po opravljenem 1. ali 2. letniku dodiplomskega študija oziroma 1. letniku podiplomskega magistrskega študija prepišem iz izrednega na redni, koncesioniran način študija?

 Da, lahko, če ima študent pogoje. Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega načina študija na redni način študij je omejeno s številom mest za redni študij v 1. letniku.

10. Kako postaneš pavzer?

Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status. Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij;
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
  • če se izpiše;
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;
  • če je bil izključen.

Študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Izpiti

1. Kdaj so objavljeni izpitni roki?

Referat pripravi seznam izpitnih rokov za celotno študijsko leto in ga vsaj dva meseca pred posameznim izpitnim obdobjem objavi v študentskem informacijskem sistemu. Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.

2. Kdaj poteka izpitno obdobje?

Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju. Prvo izpitno obdobje poteka od 21. januarja do 15. februarja, drugo izpitno obdobje poteka od 27. maja – 5. julija 2019,  tretje izpitno obdobje pa poteka od 19. avgusta do 13. septembra.

3.  Do kdaj se lahko prijavim na izpit?

Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.

4. Do kdaj se lahko od izpita odjavim?

Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. Študent se odjavi preko študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno preko Referata. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.

5. Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?

Po preteku roka za odjavo od izpita (4 dni pred izpitom) se lahko odjavite najkasneje v roku osmih dni po razpisanem izpitnem roku z ustrezno predloženim dokazilom (z zdravniškim opravičilom oz. potrdilom o službeni zadržanosti) preko elektronske pošte referata.

6Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?

Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi za posamezen predmet en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.

7. Kolikokrat grem lahko na posamezen izpit?

Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu. Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in peti pristop na izpit sta plačljiva skladno s cenikom Fakultete.

8. Na kakšen način se izvajajo izpiti?

Načini preverjanja znanja so sledeči:

-ustni izpit,

-pisni izpit,

-kombinacija pisnega in ustnega izpita,

-“take home” izpit.

9. V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?

Ocenjevalec izpita je dolžan najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja izpita, če gre za posamičen izpit, v primerih skupinskega ali kombiniranega izpita pa najkasneje v petnajstih dneh od dneva opravljanja zadnjega izpita ali zadnjega dela izpita Referatu posredovati izpitne ocene in rešene izpitne naloge.

10. Kaj storiti, če se na izpit ne morete prijaviti – računalnik tega ne dopušča?

V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko na izpit prijavite preko elektronske pošte referata ali se osebno oglasite v referatu v Novi Gorici ali Ljubljani v okviru poslovnega časa.

11. Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kje se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?

Da, lahko. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi preko Visokošolskega informacijskega sistema (VIS). Stroške opravljanja izpita se plača na podlagi izstavljenega računa po pristopu na izpit oziroma nepravočasni odjavi od izpita. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in fakulteto sklene pogodba. Po prejetju podpisane pogodbe in poravnanih finančnih obveznostih študent lahko ponovno dostopa do Visokošolskega informacijskega sistema (VIS) in se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede po pogodbi.

ZAKLJUČNE NALOGE

1. Kdaj lahko prijavim temo zaključne naloge?

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ trideset KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

2. Ali si mentorja izberem sam?

Študent si mentorja izbere sam, v primeru, da ga ne more najti, mu pri tem pomagata dekan ali referat.

3. Ali si lahko temo zaključne naloge izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani fakultete?

Študent si lahko izbere temo sam ali pa v dogovoru z mentorjem. Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme.

4. Ali lahko zamenjam temo zaključnega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh. Če Dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi. Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

5. Ali lahko zamenjam mentorja zaključnega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 2), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja.

6. Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?

Diplomsko delo se lahko razširi v magistrsko delo po dogovoru z mentorjem.

7. Kdaj lahko oddam diplomsko delo?

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

8. Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrelo za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete (predsednik komisije za zagovor), ki bo vodil zagovor.

9. Kako poteka zagovor diplomskega dela?

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno, ali pred drugimi kandidati za zagovor. Študent predstavi svoje diplomsko delo. Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela. Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

10. Kaj mora vsebovati dispozicija magistrskega dela?

Dispozicija obsega praviloma od 12 do 20 strani in jo sestavljalo trije deli: opisni del dispozicije, struktura dela, ločeni seznami predvidene literature in virov. Več o sami vsebini si lahko preberete v Pravilniku o študiju na Fakulteti (98.-101. člen).

11. Kakšen je postopek prijave dispozicije magistrskega dela?

Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov in opravljene vse diferencialne izpite, če so bili pogoj za vpis na magistrski program. Prijava teme magistrskega dela mora biti oddana v dveh izvodih na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela« (Priloga 8), ki obsega: podatke o študentu; predlagani delovni naslov magistrskega dela; imeni mentorja in somentorja ter njihova soglasja za imenovanje (podpis). Prijavi teme je treba priložiti pet izvodov dispozicije magistrskega dela, izdelane skladno s tem pravilnikom in Tehničnimi navodili za izdelavo zaključnih del, ter morebitno prošnjo za pisanje besedila v angleščini.

12. Kdaj izvem datum in uro zagovora magistrskega dela?

O datumu in točni uri zagovora ste skladno s Pravilnikom o študiju obveščeni s strani Referata praviloma 5 dni pred zagovorom.

13. Kako poteka zagovor magistrskega dela?

Zagovor magistrskega dela traja približno 30 min. Zagovor začne predsednik Strokovne komisije tako, da najprej predstavi študenta in na podlagi dokumentacije ugotovi, ali je študent opravil vse po magistrskem programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela. Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst minut, pri tem pa lahko uporablja različne audiovizualne pripomočke. Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Strokovne komisije zastavijo študentu po največ tri pisna vprašanja. Zagovor na postavljena vprašanja traja do trideset minut.

14. Kako prijavim temo doktorske disertacije?

Študent naslovi prijavo teme doktorskega dela na Študijsko komisijo. Prijavo teme doktorskega dela odda študent v treh izvodih in obsega: vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave doktorskega dela z navedbo naslova predlaganega doktorskega dela in področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko delo, s predlogom mentorja. Omenjena vloga se odda na obrazcu Prijava teme doktorskega dela (Priloga 13). Obrazec podpišeta kandidat in predlagani mentor, dispozicijo doktorskega dela v obliki, kot je opredeljena v 140. členu tega pravilnika.

15. Kaj mora vsebovati dispozicija doktorske disertacije?

O sami vsebini dispozicije doktorske disertacije si lahko preberete v Pravilniku o študiju na Evropski pravni fakulteti v 140. členu.

16. Kako poteka zagovor doktorske disertacije?

Zagovor doktorskega dela vodi Komisija za zagovor. Zagovor prične predsednik Komisije za zagovor s predstavitvijo študenta (biografski in bibliografski podatki), naslova in področja doktorskega dela in dotedanjega poteka dela na doktorskem delu. Pri tem študent in predsednik Komisije za zagovor stojita. Nato predsednik preda besedo študentu. Študent predstavi svoje doktorsko delo v času od 30 do 45 minut. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. Člani Komisije za zagovor v nadaljevanju postavijo pisna vprašanja študentu. Z odobritvijo predsednika lahko postavijo pisna vprašanja tudi drugi prisotni na zagovoru. Vprašanja naj bi bila postavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v času, ki ni daljši od 45 minut. Preden študent nanje odgovarja, ima pravico do 30–45 minutnega odmora za pripravo odgovorov.

 

ERASMUS IN DRUGA MEDNARODNA SODELOVANJA

1. Kje najdem informacije o Erasmus+ programu Evropske pravne fakultete Nove univerze?

Vse informacije o Erasmus+ programu mobilnosti se nahajajo na spletni strani fakultete, namenjeni Erasmus+ programu, TUKAJ.

2. Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmus izmenjavi?

V okviru Erasmus+ projektov mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju starostne omejitve ni. Upravičeni udeleženci so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo.

3. Kakšne vrste Erasmus+ izmenjave obstajajo?

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli področju / v kateri koli akademski disciplini. Erasmus+ program omogoča mobilnost študentov za namene študija ali prakse. Študenti lahko na partnerski instituciji opravijo izpite, kot del študijskih obveznosti, ali pa pripravljajo zaključno delo. Pri ustreznih ponudnikih lahko opravljajo tudi praktično usposabljanje. Trajanje študija v tujini lahko traja od najmanj 3 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Trajanje prakse v tujini lahko traja od najmanj 2 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Več informacij o programu Erasmus+ se nahaja na spletni strani Evropske komisije (Erasmus+) ter spletni strani Evropske pravne fakultete (Erasmus+).

Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem. Študenti lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti ali kombinacijo teh aktivnosti:

  • Mobilnost za namene študija: obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Takšna kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini ter je lahko različno organizirana, odvisno od okoliščin: ali aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti;
  • Mobilnosti za namene prakse: omogočene so prakse v tujini v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so tudi prakse na delovnem mestu v tujini med višješolskim študijem ter študijem prve, druge in tretje stopnje ter, v primeru mobilnosti v državah Programa, najpozneje v enem letu po tem, ko študent diplomira. V to so zajeta tudi „asistentstva“ za prihodnje učitelje.

4. Kolikšna je štipendija?

Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva EU, namenjena kritju njihovih potnih stroškov in stroškov bivanja med študijem ali prakso v tujini. Te zneske bodo opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali visokošolskimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, ki so navedena v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij. Točen znesek dotacije študent izve na podlagi izdanega Sklepa o dodelitvi dotacije, ki ga izda fakulteta po tem, ko od Nacionalne agencije (CMEPIUS) izve, koliko sredstev ji je bilo dodeljenih skladno s sporazumom o sofinanciranju projekta. Višina mesečne dotacije je v letu 2017 je povprečju znaša od 350 do 450 EUR/mesec in je bila odvisna od izbrane države gostiteljice. Več informacij o veljavnih stopnjah financiranja se nahaja na spletni strani fakultete ter v objavljenih razpisih za študij in prakse.

5. Kakšne možnosti imajo študenti s posebnimi potrebami?

Udeleženec mobilnosti s telesno, duševno ali zdravstveno težavo mora že med pripravo na mobilnost Erasmus+ opozoriti na svoje posebne potrebe in dodatne stroške ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dotacijo Erasmus+ za posebne potrebe. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju. Do dodatka k štipendiji so upravičeni tudi študenti iz t i. »socialno šibkejših okolij« (npr. prejemniki državnih štipendij, varstveni dodatek, otroški dodatek, denarno socialno pomoč ali je upravičen do dodatka za velike družine ). Tak kandidat mora že ob prijavi na mobilnost svojega Erasmus koordinatorja opozoriti na posebne potrebe ali da je študent iz socialno šibkejšega okolja ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dodatek k predvideni dotaciji. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju.

6. Kdo gre lahko na Erasmus izmenjavo in kakšni so pogoji?

Upravičeni udeleženci mobilnosti za študij ali prakso so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti, ki jih visokošolska institucija imenuje v zadnjem letu študija. Pogoji za sodelovanje na izmenjavi (prijava na razpis) so podrobneje določeni v Razpisih za študente za študij ali prakso, ki so objavljeni na spletni strani fakultete (točka 6. RAZPISI).

7. Želim si na Erasmus študentsko izmenjavo, a nisem še odločen kam iti, kakšne opcije imam? 

Mobilnost za študij lahko poteka le med dvema nosilkama Erasmus univerzitetne listine (ECHE), med katerima je predhodno sklenjen bilateralni sporazum oz. t. i. »Inter-institutional agreement between programme countries«. Seznam obstoječih bilateralnih sporazumov in partnerskih institucij Evropske pravne fakultete Nove univerze je objavljen na spletni strani fakultete. Seznam se sproti ažurira. Število mest na posamezni instituciji in upravičeno obdobje trajanja mobilnosti je posebej opredeljeno za posamezno študijsko leto v Razpisih za študente  za študij (točka 6. RAZPISI). Študent lahko tudi sam predlaga institucijo, na katero želi na izmenjavo ter predlaga sklenitev bilateralnega sporazuma. Takšna pobuda študentu prinese dodatne točke v izbirnem postopku.

8. Kakšne možnosti izmenjave še imam, poleg Erasmusa?

Poleg Erasmus programa Evropska pravna fakulteta Nove univerze študentkam in študentom omogoča Mednarodno študijsko izmenjavo na Mississippi College School of Law, Jackson, ZDA. Sporazum o izmenjavi študentkam in študentom Evropske pravne fakultete omogoča, da se za en (1) semester odpravijo na brezplačno študijsko izmenjavo v ZDA, Evro-PF pa jim prizna uspešno opravljene predmete na ameriški partnerski fakulteti. Študentke in študentje imajo enkratno priložnost, da izmenjavo na MC Law podaljšajo še za dodaten (plačljiv) semester in pridobijo ameriški naziv LLM, ki je enakovreden bolonjskemu magisteriju.

9. Kaj ponuja program Mississippi?

Program izmenjave med Mississippi College School of Law (MC Law) in Evropsko pravno fakulteto (Evro-PF) je edinstvena priložnost za študente Evro-pf, da izkusijo akademsko življenje in študij na eni izmed najboljših pravnih fakultet v Mississippiju, ZDA. Prvi tovrsten mednarodni izobraževalni program v Sloveniji omogoča študentom Evro-pf, ki zaključujejo zadnje leto dodiplomskega študija, dokončujejo magistrski ali doktorski podiplomski pravni študij, da se udeležijo študentske izmenjave na MC Law. Obdobje izmenjave se začne konec julija oziroma začetek avgusta in poteka preko jesenskega semestra do konca decembra oziroma začetek januarja. Sporazum o izmenjavi študentom Evro-pf prinaša dvojno ugodnost. Prvič, študentje v obdobju izmenjave ne plačajo šolnine, Evropska pravna fakulteta pa jim prizna uspešno opravljene predmete na ameriški partnerski fakulteti. Drugič, študentje imajo priložnost, da izmenjavo na MC Law podaljšajo še za dodaten plačljiv semester in tako dokončajo in pridobijo ameriški magisterij. Magisterij študentom omogoča, da v ameriških jurisdikcijah kot so New York, Washington D.C. in Kalifornija pristopijo k ameriškemu pravniškemu izpitu in tako izboljšajo svoje možnosti zaposlitve v ZDA. Za več informacij se lahko obrnete na: cms@epf.nova-uni.si.

10. Kakšne so izkušnje študentov, ki so že bili na izmenjavi na Mississippi College School of Law?

Izkušnje alumni študentov Mississippi najdete v rubriki »Priporočila študentov fakultete Mississippi College School of Law«  https://www.evro-pf.si/media/website/2016/05/Priporocila_studentov.pdf  .

 

BIVANJE V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH

1. Ali lahko bivam v študentskih domovih v Ljubljani ali Novi Gorici?

Vsi študenti, ki so vpisani na Evropsko pravno fakulteto, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2018/2019. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis. Evropska pravna fakulteta Nove univerze ponuja različne študijske programe, ki se izvajajo kot redni ali izredni način študija. Način študija (redni ali izredni) in lokacija izvajanja študija so opredeljeni v posameznih razpisih za vpis, ki so objavljeni na portalu eVŠ, in sicer:

Tabela 1: Podatki se nanašajo na vpis za študijsko leto 2018/2019

Ime študijskega programa Način in lokacija izvajanja študija Razpis za dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2018/19
Univerzitetni študijski program prve stopnje PRAVO Redni (Nova Gorica),

Izredni (Ljubljana)

http://portal.evs.gov.si/documents/10157/6f58709f-1c8e-497a-bc0d-8a1d84519e00
Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Pravo in management infrastrukture in nepremičnin Redni nekoncesioniran (Ljubljana)

Izredni (Ljubljana)

http://portal.evs.gov.si/documents/10157/cfb950ea-feb8-4156-8336-7e1f531e9883
Podiplomski magistrski študijski program Pravo Redni (Nova Gorica),

Izredni (Ljubljana)

http://portal.evs.gov.si/documents/10157/3a8aa053-4c5c-4a02-9a2d-2a62f4323f45
Podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin Redni (Nova Gorica),

Izredni (Ljubljana)

http://portal.evs.gov.si/documents/10157/3a8aa053-4c5c-4a02-9a2d-2a62f4323f45
Podiplomski magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov Izredni (Ljubljana) http://portal.evs.gov.si/documents/10157/96cf8cdf-f3e9-4b86-9645-c80a486cbf2d
Podiplomski magistrski študijski program Civilno in gospodarsko pravo Izredni (Ljubljana) http://portal.evs.gov.si/documents/10157/96cf8cdf-f3e9-4b86-9645-c80a486cbf2d

Študentom se ob vpisu avtomatsko pripiše tudi lokacija študija glede na izbrani študijski program in način študija. 

Vsi študenti, ki so vpisani na Evropsko pravno fakulteto, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2018/2019. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Evropska pravna fakulteta rednim študentom izjemoma omogoča, da se zaradi lažje organizacije študija udeležujejo predavanj in vaj skupaj z izrednimi študenti na drugi lokaciji študija. To v praksi pomeni, da lahko redni študenti, čeprav se študij v polnem obsegu izvaja v Novi Gorici, občasno obiskujejo predavanja ali vaje tudi na lokaciji fakultete v Ljubljani, kjer poteka večinoma izredni študij. To je dodatna ugodnost, ki jo fakulteta izjemoma ponuja študentom, če se študent predavanj ali vaj na osnovni lokaciji ne more udeležiti, da bi s tem zagotovila večjo navzočnost pri študijskih obveznostih. Čeprav študent v praksi obiskuje predavanja na drugi lokaciji fakultete, to ne pomeni, da se spremeni tudi njegova uradna lokacija izvajanja študija, ki je vezana na izbran študijski program in način izvajanja študija.

Primer:  Redni koncesioniran študijski program pravo (UN) se skladno z Razpisom za dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2018/19 izvaja na lokaciji v Novi Gorici. Študenti, ki se vpišejo na ta program redno, so avtomatsko napoteni za bivanje v Študentskih domovih v Kopru (Novi Gorici) in imajo na teh lokacijah možnost bivanja po subvencionirani ceni. Če se študent s ponujeno lokacijo ne strinja, lahko zaprosi za premestitev v Ljubljano, vendar je v tem primeru potrebno upoštevati čakalne vrste in možnost nastanitve po tržni ceni. Za ostale študente, katerih je lokacija študija skladno z razpisom predpisana v Ljubljani,  pa je možnost bivanja v študentskih domovih v Ljubljani nemotena. Cenik ŠD LJ je objavljen na: http://www.stud-dom-lj.si/domovi/stroski-bivanja.

Vsa pravila in postopke nameščanja študentov v študentske domove urejajo posamezne pisane študentskih domov v različnih visokošolskih središčih, in sicer:

Visokošolsko središče v Ljubljani
Študentski dom Ljubljana
Pisarna za študentske domove
p.p. 99
Svetčeva ulica 9,

Dom VI
1001 Ljubljana
Telefonske številke za informacije so objavljene na spodaj navedeni spletni strani.
e-pošta: pisarnazasd@stud-dom-lj.si
spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si

 

Visokošolsko središče v Kopru
Univerza na Primorskem
Študentski domovi
Pisarna za študentske domove
Ankaranska cesta 7, 6000 Koper
tel.: 05 6117 507
e-pošta: studentski.domovi@upr.si
spletna stran: http://www.sd.upr.si

2. Kje lahko bivam, če ne želim biti nameščen v študentskih domovih?

Študenti lahko bivajo v najemnih stanovanjih pri zasebnikih. Podatke o možnostih namestitev študenti najdejo na spletu, cene so odvisne od trenutne ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin.

Koristne povezave za študente so:

 

EUNIVERZA

1.  Kako se vpišem v eUniverzo?

 Za ogled predavanj in drugih video vsebin se je potrebno registrirati, kar storite s klikom na meni v zgornjem desnem kotu (tri vodoravne črtice) in kliknete na registracijo. Geslo za vstop na portal boste prejeli po mailu v najkrajšem možnem času. Za več informacij se lahko obrnete na info@euniverza.eu.

2. Ali je ogled vsebin na euniverzi plačljiv?

 Ne, ogled je za študente Evro-pf brezplačen.

3. Ali je število ogledov vsebin na euniverzi omejeno?

 Ne, število ogledov ni omejeno. Na portal lahko vstopite kadarkoli s kateregakoli računalnika. Ogled videovsebin je možen tudi iz tujine.

 

DODATNA VPRAŠANJA

Vsa dodatna vprašanja, ki niso zajeta v tem dokumentu, lahko naslovite na referat fakultete info@epf.nova-uni.si .